Konferenca DLD 2020: povzetek ključnih misli na področju zelenih tehnologij,  obnovljivih virov in prihodnosti brez fosilnih goriv

Pretekli konec tedna so na konferenci Digital Life Design (DLD), v Münchnu, zbrali ambiciozni vizionarji iz najrazličnejših področij – tehnologije, gospodarstva, politike in širše družbe – in se zazrli v prihodnost Zemlje in človeštva.

Za vas smo pripravili povzetek zanimivih misli, vpogledov, idej in citatov od govorcev, ki so na nas pustili največji vtis.

Jim Hagemann Snabe, danski manager in predsednik nadzornega odbora podjetja Siemens AG verjame, da: »potrebujemo nov model vodenja – takšen katerega začetna točka je ambiciozni načrt ali vizija, ki nas bo inspirirala. In potem bomo morali poskrbeti, da majhni detajli te vizije postanejo resničnost«.

Markus Haas, direktor podjetja Telefonica Germany je prepričan, da nam bo zajemanje in obdelava podatkov pomagala pri reševanju podatkovne krize. Pravi, da »smo v desetletju mobilnih tehnologij, kjer bodo podatki ključni faktor, ki nam bo pomagal pri doseganju podnebnih ciljev.«

Medtem ko nam podatkovna analiza omogoča vpoglede, ki bi bili brez računalniške obdelave podatkov nemogoči, moramo vzeti na znanje, da je »poraba energije, ki jo uporablja tehnologija izjemno visoka«, pravi Stefan Oschmann, direktor Merck Group. Kot primer lahko navedemo, da le 220 iskanj v iskalniku Google porabi toliko energije kot jo potrebujemo, da bi zavreli en liter vode.

Podnebni aktivist, Jeremy Rifkin, znan ameriški gospodarski in družbeni teoretik je predstavil družbeno-politične iztočnice za prihodnost brez fosilnih goriv:

• »Vse kar danes počnemo temelji na fosilnih gorivih. Če naraste cena fosilnih goriv, se posledično podraži vse.«
• »Za vsako leto, ki ga investiramo v infrastrukturo temelječo na obnovljivih virih energije, bo nam povrnjeno za cca. 2-3 leta BDP-ja.«
• »Sonce in veter nam še nikoli nista izstavila računa […] Trg je spregovoril.«
• »Zelena tehnologija in tehnologija, ki temelji na obnovljivih virih ježe tukaj. Ne potrebujemo več raziskav in razvoja. Preprosto ni več izgovorov.«
• »Potrebujemo prepričljivo gospodarsko vizijo za prihodnost in akcijski načrt za družbo brez fosilov do leta 2040. Ne do leta 2050.«

Če vas zanima več o Jeremyju Rifkinu smo povzeli še več misli iz njegovega predavanja »The New Green Deal in prihodnost brez fosilnih goriv«, ki je bilo na konferenci na DLD 2020. Blog o tem je dostopen tukaj.

Marietje Schaake, direktorica mednarodne politike Stanfordovega centra za politiko kibernetike, ki je prvovrstno raziskovalno središče na področju tehnologije, upravljanja in javne politike, je v svojem nagovoru izpostavila, da: “Odgovornost tehnoloških podjetij pomeni, da delujejo nad lastnim interesom in prispevajo k napredku družb: plačujejo davek, prispevajo k zmanjšanju CO2, izmenjujejo informacije in znanje ter spoštujejo obstoječe zakone. Tako osnovno kot se sliši, bi to spremenilo in pomagalo obnoviti zaupanje”.

 

Avtor knjige “Več od manj”, Andrew McAfee, je opredelil trajnostno definicijo inoviranja: “Inovativnost je, ko BDP raste, poraba CO₂ in energije pa ne rasteta”. Predlaga, da je najboljši pristop v boju proti podnebnim spremembam: “Obdavčitev nezelenih okoljskih praks!”. Povedal je, da je sam ekonomist, in da se končno “večina ekonomistov strinja, četudi se ekonomisti običajno težko strinjamo o čemerkoli.”

Benedikt Böhm, poznan alpinist in ekstremni smučar, ki osvaja vrhove tudi nad 7000 metrov, je delil svoj koncept zmanjšanja in reduciranja, ki ga je mogoče enostavno prenesti tudi na področje tehnologije, oblikovanja in trajnost. Pojasnjuje:

“Vprašanje je: Česa se NE vzeti na goro, kaj bom pustil [v dolini]. Več kot vzamemo s seboj, počasnejši bomo.« Z občinstvom je delil je nekaj brezčasnih modrosti:

• Naredite več z manj.
• Samo zato, ker lahko nekaj naredite, je smiselno tudi, da to naredite?
• Priložnost okoli nas, nas v resnici motijo in so rak produktivnosti – osredotočite se na bistvene prioritete za preživetje in uspeh.

Tristan Harris, soustanovitelj, Center za humano tehnologijo, zagovarja tranzicijo od znotraj: “Najhitrejši vzvod sprememb so ljudje na notranji strani organizacije [ljudje, ki zahtevajo spremembe]”. Verjame, da moramo: “sprejeti paleolitična čustva, nadgraditi srednjeveške institucije, in črpati modrost iz nadčloveških tehnologiji.” Opozarja tudi, da “podnebnih sprememb ne moremo rešiti, dokler ne bomo reševali problemov [in regulacije govora] na družbenih medijih«. Družabni mediji, pravi, so namreč resno razpravo o podnebnih spremembah, ki temelji na dejstvih, spremenil v razpravo o mnenjih.

Kako odpraviti grožnje, ki jo povzroča tehnologija? Harris: “Ustvariti moramo globalno razumevanje, kako tehnologija izkrivlja družbo. Prepovedati moramo nadzorni kapitalizem.”

Viviane Reding, nekdanja podpredsednica Evropske komisije, povzema DLD20 s to mislijo: „Največje tveganje je, da pustimo priložnosti neizkoriščene“, ter opozarja: „Največja nevarnost je tehnološki pesimizem“.

Več ažurnih informacij o stanju trajnosti v Svetu in njegovem vplivu na družbo in gospodarstvo so na voljo v novem poročilu podjetja McKinsey (Januarja, 2020): McKinsey Global Institute : Climate risk and response Physical hazards and socioeconomic impacts. Prenesite PDF tukaj.