Zelena streha in hlajenje stavb

Zelena streha ni modni trend. Gre za ukrep varčne in trajnostne gradnje, sam koncept pa je v uporabi že stoletja. Eni izmed prvih, ki so gradili zelene strehe na svojih stavbah, so bili Rimljani. Dandanes zelene strehe doživljajo preporod, saj s svojim delovanjem pripomorejo k zmanjševanju stroškov ogrevanja/hlajenja in hkrati skrbijo tudi za vračanje zelenih površin v mesta, katera so dodobra okrnjena zaradi močne poseljenosti.

 

 

Zelena streha v boju s pregrevanjem velikih mest

Vse več ljudi se seli v urbana območja. Poleg tega pa podnebne spremembe postajajo vse bolj resna grožnja, saj vplivajo na pregrevanje ozračja. V večjih mestih tako prihaja do pojava t.i. toplotnega otoka – pregrevanja urbane džungle. V zaprtih prostorih si želimo vpliv tega pojava zmanjšati s pomočjo umetnega hlajenja, vendar s tem porabimo tudi več elektrike, kar pa dodatno prispeva h globalnemu segrevanju. Eden izmed načinov za boj proti vročini in ohlajanju je načrtna zasaditev različnih vrst rastlin na strehah. Takšna streha se imenuje zelena streha.

 

Zelena pisarna

Kvaliteta zraka v pisarnah in na splošno v zaprtih prostorih v velikih mestih je kočljiva. Bodisi zaradi onesnaženosti, bodisi zaradi visokih temperatur poleti. Zato se lahko poslužimo različnih ukrepov, ki uspešno zmanjšujejo učinek mestnega toplotnega udara, kjer so višje temperature zraka, kot na podeželskih območjih. Prav tako se poraba energije (za uporabo klimatskih naprav) zmanjša, posledično je kvaliteta zraka boljša v »zelenih pisarnah«. Več o temi »zelena pisarna« si lahko preberete tukaj.

 

Ozelenitev ravnih streh

Mnoge raziskave kažejo, da bi z ozelenitvijo ravnih streh občutno zmanjšali količino toplote, ki jo občuti pisarniški delavec. Ozelenitev kot takšna bi pripomogla tudi k ohranjanju ekosistema in izboljšala kvaliteto zraka, saj bi rastline uspešno uporabljale ogljikov dioksid Co2 za svoj obstoj in lovile sporne prašne delce – celo do 85% prašnih delcev.

 

Hladna streha ali zelena streha – Kakšna je razlika?

Trenutno se uporabljata dva termina, ki nista čisto enaka, en je »zelena streha«, drugi je hladna streha. Zelena streha zmanjšuje količino sončne energije, ki vstopa v stavbo in zagotavlja dodatno izolacijo. Zrak nad plastjo rastlin se neposredno hladi in to se spreminja glede na to, ali je vegetacija dovolj zalita. Posušene strešne rastline zagotavljajo slabšo izolacijo, kot namakane, kar je lahko slabost v poletnih časih.

Hladne strehe so običajno pobarvane belo, ker svetlejše površine odbijajo več svetlobe kot temnejše. To znižuje temperaturo zraka in površine in manj toplotne energije se znajde v stavbi. Kako dobro deluje streha z belo barvo, je odvisno od vremenskih razmer.

Ugotovitve so pokazale, da je bila hladna streha (pobarvana) najučinkovitejša pri zniževanju temperature zraka podnevi, ko je sončna energija največja; zelena streha (posajena z rastlinjem) pa je zvečer zniževala temperaturo zraka. Hladilni učinek zelene strehe traja dlje, a oboje bo hladilno vplivalo na lokalno okolje in tako zmanjšalo učinek mestnega vročinskega otoka.

Porast zelenih streh

Število zelenih streh je v zadnjih letih precej narastlo. Zelene strehe so navadno nameščene na ravnih strehah. Raziskave kažejo, da imajo te strehe številne prednosti. Te vključujejo upravljanje padavin z absorpcijo večine deževnice za rast vegetacije in povečanje biotske raznovrstnosti. Zelene strehe predstavljajo tudi družbeno ugodnost kot vizualno olajšanje prevladujočih betonskih površin.

Študije pa kažejo, da obstajajo tudi psihološke koristi za ljudi, ki vsakodnevno gledajo zelene strehe.

 

Klima naprava na strehi da ali ne? Kaj svetuje strokovnjak podjetja Menerga?

Podjetje Menerga svojim strankam svetuje, da se klima naprave ne montirajo na strehi. Težijo k temu, da se v projektni načrt projektira strojnica z namenskim prostorom za klima naprave. Bojan Gavez, vodilni projektant v podjetju Menerga pravi, da so »klima naprave montirane na strehi stavbe, poleti precej manj učinkovite, kot bi bile, če bi bile montirane v strojnici stavbe. Direktno sonce in splošno segrevanje klima naprav zaradi sončnih žarkov znatno zmanjšata učinkovitost klima naprav na strehi.«

Hkrati pa je Bojan Gavez povedal sledeče: »V gradnji zelenih streh vidim pozitivni učinek na energetsko učinkovitost stavbe in tudi ekologijo, saj z gradnjo zelenih streh vračamo zelene površine na področja, kjer smo jih umetno odstranili. Zelene strehe se odlično obnesejo v boju s točo in nudijo življenjski prostor različnim živalim. Pa vendar zelene strehe zahtevajo konstantno skrb in vzdrževanje, saj je potrebno rastline zalivati, če količine padavin niso zadostne. To pomeni, da je potrebno poskrbeti za zalivalni sistem ali se zalivanja (v času suše) lotiti v lastni režiji. Pazljivi moramo biti tudi pri hidroizolaciji, saj je na zeleni strehi precejšna količina vlage, katere ne želimo spuščati v stavbo in se posledično spopadati z mokrimi/vlažnimi stenami in stropi. Pri gradnji zelenih streh moramo imeti v mislih tudi to, da bo slej ko prej potrebno rastline tudi dosaditi. Če v grobem povzamemo, zelene strehe predstavljajo dobro izolacijo, vendar zahtevajo veliko vzdrževanja.«

Stavbe z zeleno streho imajo zaradi manjšega toplotnega vpliva daljšo življenjsko dobo. Zelene strehe zadržujejo deževnico, se uspešno borijo proti akumulaciji velike količine toplote v zaprtih prostorih, vplivajo na manjšo porabo električne energije, pripomorejo k trajnostnemu načinu bivanja, izboljšujejo kakovost zraka, krepijo biotsko raznovrstnost, pripomorejo k bolj zdravemu življenjskemu slogu (možnost ureditve lastnega urbanega vrtička), nudijo življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim.