Slovarček energetike in pojmov v energetiki

Na tej strani smo želeli povzeti vse ključne pojme, ki jih pogosto uporabljamo v energetiki in pri prezračevanju, kliamtizaciji, ogrevanju, hlajenju, vlaženju in razvlaževanju zgradb.

• Adiabatsko hlajenje
• COP (Coefficient of Performance)
• EER (Energy Efficiency Rating)
• Hibridna naprava
• Hladilni agregat
• Hladivo
• Izparilnik/uparjalnik

• Kondenzator
• Latentna toplota
• Linijski dovodnik
• Mehanski hladilni sistem
• Nzeb (Nearly-zero energy buildings)
• Prosto hlajenje
• Regeneracija

• Regenerator
• Rekuperacija
• Rekuperator
• Senzibilna toplota / čutna toplota
• Split hladilni sistem
• Toplotna črpalka

Adiabatsko hlajenje oz. hlapilno hlajenje je način hlajenja, kjer se v zrak prši zelo drobne vodne kapljice, ki izhlapijo in pri tem porabljajo toplotno energijo zraka; zaradi česar se zrak ohladi. Adiabatno hlajenje poteka brez dodatne vložene energije (minimalno porabljeno energijo za obtok vode lahko zanemarimo). Gre za procesa, ki je prevzet iz narave. Klimatske naprave z adiabatskim hlajenjem dodatno nižajo stroške za hlajenje zgradbe. Serijsko je adiabatika vgrajena v klimatskih napravah Menerga Adsolair, Menerga Adconair, Menerga Adcoolair.

Koeficient učinkovitosti (toplotne črpalke, hladilnega sistema ali klimatske naprave) je razmerje med pridobljeno močjo ogrevanja in vloženo električno močjo. Pove nam koliko več toplotne energije dobimo iz ogrevalne naprave glede na porabljeno električno energijo. Višji faktor prikazuje višjo učinkovitost sistema in nižje stroške obratovanja.
Primer: COP ogrevalnega sistema = 5,0
Pomen: Za 1kW vložene el. energije ustvarimo 5kW toplotne energije.

Koeficient energetske učinkovitosti (toplotne črpalke, hladilnega sistema ali klimatske naprave) je razmerje med pridobljeno močjo hlajenja in vloženo električno močjo. Pove nam koliko več hladilne energije dobimo iz klimatske naprave glede na porabljeno električno energijo. Višji faktor prikazuje višjo učinkovitost sistema in nižje stroške obratovanja.
Primer: ERP hladilnega sistema = 5,0
Pomen: Za 1kW vložene el. energije ustvarimo 5kW hladilne energije.

Gre za naprave, ki združujejo dva predhodno nepovezana sistema oz. enote v en kompakten integriran sistem. Primer hibridne naprave je Menerga Rewatemp, ki združuje toplotno čepralko in hladilni agregat v enem zaključenem sistemu.

Hladilni agregat je naprava, ki skrbi za hlajenje hladilne vode. Ta kroži skozi hladilna telesa. Hlajenje se izvaja tako da se ta ohlajena voda, ki prihaja iz hladilnega agregata v hladilnem telesu, segreje od prostorskega zraka, prostor pa se pri tem ohladi. Hladilni agregat to vodo ohladi in jo distribuira po prostorih, kjer je hlajenje potrebno. Več o hladilnih agregatih.

Gre za hladilno sredstvo, ki koristi toplotni črpalki in hladilnemu agregatu kot medij za dvig/spust energetskega potenciala okolja. Pogosto uporabljano hladilno sredstvo je plin Freon.

Izparilnik oz. uparjalnik je del toplotne črpalke ali mehanskega hladilnika v katerem pride do uparjanja plina, kjer se odvaja toplotna energija na zraku ali vodi.

Kondenzator je del toplotne črpalke ali mehanskega hladilnika v katerem pride do kondenzacije (utekočinjenje) plina, kjer se odvaja toplotna energija na zraku ali vodi.

Latentna toplota je energija, ki jo v primeru klimatizacije zračna vlaga preda ali prejme med prehodom v drugo energetsko stanje.

Linijski dovodnik je dovodnik zraka v prostor v obliki dolge in ozke reže, ki se skoraj neopazno vgradi v tla ali strop. 

Gre za hladilni sistem, kjer je za učinek hlajenja vloženo mehansko delo kompresorja (komprimiranje plina).

Evropska direktiva o energetski učinkovitosti (ang. EPBD) določa, da morajo vse stavbe, zgrajene od leta 2021 in naprej, izpolnjevati zahteve za skoraj-nič energijske stavbe (ang. Nearly-zero energy buildings – NZEB). To pomeni, da morajo izpolnjevati določene zahteve za energetsko učinkovitost stavb, pri čemer mora energetska oskrba izhajati iz obnovljivih virov energije.

Pojem NZEB ne definira številčno jasno določenih omejitev, s tem pa je vsaki članici Evropske unije prepuščeno, da si ta pojem razlaga sama. Posledično se tudi kriteriji med članicami razlikujejo in so prilagojeni klimatskim pogojem, sami politiki države in drugim faktorjem. Definicija NZEB se tako od članice do članice razlikuje, obstaja pa enotna metodologija za določanje kriterijev, ki jih obsega. Metodologija je opisana v Evropskem projektu ZEBRA2020, ki s tako imenovanim radarjem NZEB upošteva kvalitativne in kvantitativne standarde za vsako regijo. Glede na energetsko učinkovitost stavb, le-te razvršča v štiri kategorije:

1. Nič energijske stavbe/Energijsko pozitivne stavbe
2. Skoraj nič-energijsko stavbe (NZEB), ki so določene po nacionalnih smernicah
3. Stavbe z energetsko učinkovitostjo, boljšo od nacionalnih zahtev iz leta 2012
4. Stavbe, ki izpolnjujejo nacionalne minimalne zahteve iz leta 2012.

Prosto hlajenje je hlajenje, ki poteka, ko je temperatura zunanjega zraka nižja kot temperatura zraka v prostoru. Pri tem se stopnja vračanja energije spreminja od 0% do 100%.

Regeneracija je proces v katerem svež zunanji zrak ogrejemo in hkrati navlažimo. To je posebej pomembno v zimskih mesecih, ko je prostorski zrak običajno suh. Pomembno je tudi, da prezračevanje s sistemom regeneracije omogoča počasno in permanentno izsuševanje gradbene konstrukcije. Tako preprečimo zadrževanje vlage v gradbeni konstrukciji ter tvorbo plesni, in s tem prehitro propadanje zgradbe

toplotni izmenjalnik, kjer se skozi posebno akumulacijsko maso (hranilnik toplote) izmenično pretaka topel in hladen zrak; topel zrak akumulacijsko maso segreje, sam pa se pri tem ohladi. v naslednji fazi se toplotna energija akumulacijske mase prenese na hladen zrak, zato se ta segreje, akumulacijska masa pa se ohladi; delovanje poteka ciklično; regenerator je lahko stabilen ali rotacijski. Regenerator je vgrajen v napravah družine Menerga Resolair.

Rekuperacija je proces vračanja toplote v stavbo. Rekuperacija se odvija v rekuperatorju klimatske naprave. V njem se energija “podihanega” prostorskega zraka prenese na svež zunanji zrak, ne da bi se zraka staknila (pomešala). V prostor tako pride svež zrak na katerega se je prenesla energija odpadnega zraka. Iz stavbe pa se izloči podihan zrak, kateremu se je odvzela toplotna energija. Rekuperacija niža potrebo po dogrevanju/hlajenju ter s tem bistveno niža obratovalne stroške.

Rekuperator je sestavni del klimatske naprave sestavljen iz vzporedno položenih plošč iz umetne mase, preko katerih se prenaša toplota iz toplejšega na hladnejši medij; pretoki medijev (zraka, vode ali drugih) so lahko istotočni, protitočni, ali pod kotom 90 stopinj (križni) in se med seboj ne mešajo; rekuperator je lahko eno-, dvo-, ali trostopenjski, kar pomeni, da ima naprava eno, dve ali tri rekuperativne enote. Križni rekuperator je vgrajen v napravah Menerga Dosolair, Menerga Adsolair; protitočni rekuperator pa je vgrajen v napravah Menerga Adconair; tristopenjski pa v napravi Menerga Trisolair.

Senzibilna toplota je toplota, ki jo lahko občutimo; toplota je sicer sestavljena iz čutnega dela (senzibilna toplota), ki jo zaznavamo kot višjo ali nižjo temperaturo in latentnega dela, ki predstavlja vlago zraka.

Split hladilni sistem je hladilni sistem, ki ima v notranjosti prostora hladilni del (izparilnik) mehanskega hladilnega sistema, v zunanjem zraku pa drugi del hladilnega sistema – kondenzator s kompresorjem. Problem split hladilnih sistemov je, da nenehno le vrti zrak v prostoru in ga ne prezračuje. Še vedno je potrebno namreč prosto prezračevanje oz. odpiranje oken, da se prostor prezrači. S tem pa se niža učinkovitost delovanja sistema in viša obratovalne stroške.

Toplotna črpalka je naprava, ki ima vgrajen uprajalnik s pomočjo katerega odvzema toploto iz zraka, vode ali okolice za potrebe ogrevanja stavbe, ki na tak način varčujejo z energijo.