Poletna vročina

Kako se obvarovati pred poletno vročino?

 

Vroči poletni in počitniški dnevi, ki smo jih čakali celo leto, so na vrhuncu.  Pa vendar je lahko poletna vročina precej neprijetna in tudi nevarna.

 

Ne glede na to, ali verjamete v podnebne spremembe in globalno segrevanje ali ne, je težko zanikati, da se temperature in vremenski vzorci v teh dneh močno razlikujejo kot pred leti.

Temperature rastejo, ledeniki se talijo, gladina morja se dviguje. Najverjetnejši vzrok za segrevanje je povečanje toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica emisij zaradi človeških dejavnosti.

Za nami je polovica meteorološkega poletja, zato je Agencija RS za okolje (Arso) podala približne ocene, kako toplo bo letošnje poletje in skoraj zanesljivo lahko pričakujemo, da bo letošnje poletje med petimi najtoplejšimi v zadnjih šestdesetih letih, podobno velja tudi za število vročih dni. Mesec julij je bil na državni ravni okoli 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem.

poletna vročina4

 

Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča današnje človeštvo. Kljub vsem sredstvom in možnostim za prilagajanje celo najbolj surovim podnebnim razmeram, ki jih imamo v sodobnem svetu, se škoda, ki jo človeštvo utrpi zaradi vremenskih in podnebnih razmer, iz leta v leto povečuje. Razlog za to je lažen občutek premoči nad naravo, prevelika objestnost in malomaren odnos do naravnih dobrin.

 

Katere so nevarnosti poletne vročine?

Morda se nam zdijo opozorila zdravnikov glede previsokih temperatur včasih pretirana, vendar lahko vodijo do resnih in manj resnih posledic. Manj resne poletne vročine so dehidracija in velika žeja, slabši spanec ter prekomerno potenje.

poletna vročina3

 

Če vaše telo ni vajeno visokih temperatur, je prva posledica vročine povišanje vaše telesne temperature. To seveda prinese s seboj tudi nekaj posledic, kot so denimo povišan pulz in veliko večja obremenitev srca.

Vaše telo se sedaj začne truditi, da bi znižalo telesno temperaturo. Primaren ukrep za to je potenje. Pot, ki izhlapeva z vaše kože, vas hladi – kar seveda deluje le pri nizki zračni vlažnosti, pri višji vlažnosti pa je ta proces precej oslabljen. To je tudi razlog, da vročino veliko lažje prenašamo pri nizki vlažnosti kot pa pri visoki vlažnosti, saj je mehanizem potenja pri nizki vlažnosti neprimerno bolj učinkovit.

 

Ko temperatura hitro naraste, naše telo nima časa za prilagoditev, ki je potrebna, da bi v takšnih razmerah lahko delovali. Ta nesposobnost prilagoditve lahko privede do resnih posledic visoke vročine:

 

  • Vročinska kap
    Nastane v trenutku, ko telo ni več zmožno oddajati toplote in se s tem ohlajati, zato temperatura narašča, notranji organi in telo se pregrejejo, kar lahko vodi v odpoved organov, v najhujšem primeru v smrt. Simptomi: bruhanje, težko dihanje, omotica, zmedenost, vrtoglavica.

 

  • Sončarica
    Nastane takrat, ko izpostavljamo glavo dalj časa vročemu soncu. Pojavi se pospešeno, plitvo dihanje, omotičnost, utrujenost, glavobol, slabost. Čim prej je potrebo osebo prestaviti v senčen in hladen prostor, okopati v hladni vodi ali si pomagati s hladnimi obkladki. Predstopnja sončarice je vročinska izčrpanost. Če je prizadeta oseba pri zavesti in ne bruha, jo spodbujajte k pitju majhnih količin vode.

 

  • Vročinska izčrpanost
    Nastane zaradi večurne izpostavljenosti visoki vročini. Lahko se zgodi tudi, če je človek cel dan v senci. Telo izgubi veliko tekočine in elektrolitov, ki povzročijo utrujenost, slabost, zmedenost in potenje. Izguba tekočine povzroči zmanjšan volumen krvi, zaradi tega se krvni tlak zniža. Potrebno je čim hitreje nadomestiti izgubo tekočin in elektrolitov.

 

  • Vročinski krči
    Pogosto nastanejo pri ljudeh, ki so v vročini fizično aktivni, se izdatno potijo in ki obenem pijejo preveč ali premalo vode; vročinski krči so lahko posledica, če je preveč ali premalo soli v vašem telesu. Vročinski krči so posledica elektrolitskega neravnovesja v vašem telesu. Najboljša rešitev je, da se preselite v hladnejše okolje in popijete raztopino z elektroliti.

 

  • Vročinski izpuščaji
    Vročinski izpuščaji niso tako nevarni in nastanejo, kadar pot ne more učinkovito izhlapevati z vaše kože; to se lahko zgodi zaradi neprimernih oblačil ali pa zaradi previsoke zračne vlažnosti. Žleze znojnice se zamašijo, kar povzroči majhne zatrdline, in neprijeten občutek, v hujših primerih do infekcije. Najboljša rešitev za zdravljenje vročinskih izpuščajev je počitek v hladnem prostoru, redno umivanje ter nošenje naravnih tkanin.

 

 

Nasveti za hlajenje na prostem v vročih dneh:

 

 

  • Oblecite se vremenu primerno. Ohlapne bombažne majice, ki so namenjene odvajanju vlage, vam bodo pomagale, da se bo vaše telo hladilo.
  • Ostanite ustrezno hidrirani. Poskrbite, da imate vedno poleg sebe steklenico z vodo. Vsak dan popijte vsaj 2 litra vode in tako poskrbite za hidracijo telesa.
  • Jejte sveže sadje in zelenjavo.
  • Kljub vročini in potenju se večkrat na dan ne umivajte s mili in šamponi. Raje si privoščite kakšno osvežilno prho samo pod tekočo vodo.
  • Poiščite senco. Če se lahko, je najbolje, da se umaknete v naravo. Gozd ali park sta tudi v poletni vročini veliko hladnejša.
  • Ohladite se v vodi. Voda naravno hladi vaše telo, zato je priporočljivo poiskati ohladitev v kakšnem naravnem vodnem viru.
  • Sezujte si čevlje. Nošenje zaprtih obuval povzroča potenje nog in dviguje telesno temperaturo. Ko hodite bosi, ste v stiku z zemljo. Prizemljitveni učinek je eden izmed najmočnejših antioksidantov. Ti antioksidanti so odgovorni za koristne spremembe v srčnem utripu, odpornosti kože, zmanjšanju viskoznosti krvi in znižanju stopnje vnetja.
  • Pripravite si obkladek s hladno brisačo ali vložek za hlajenje in si ga položite na vrat, podlaht ali pod pazduho.
  • Telesno temperaturo lahko znižate, če si polijete čez zapestja hladno vodo.
  • Poškropite se z hladnim osvežilnim sprejem.

 

 

 

Vam poletna vročina povzroča težave? V kolikor potrebujete klimatizacijo , hlajenje, prezračevanje za večje zgradbe, vam Menerga ponuja širok spekter naprav, sistemov in energetskih rešitev.

 

 

Viri:

Agencija RS za okolje

Priporočeni članki