Kako Koronavirus COVID-19 vpliva na onesnaževanje ozračja?

 

Koronavirus COVID-19 je po mnenju znanstvenikov poskrbel tudi za »podnebni eksperiment z največjim obsegom doslej«. V pričujočem članku so satelitske slike, ki kažejo na močno zmanjšanje onesnaževanja ozračja oz. nižje vrednosti dušikovega dioksida (NO2) v naši atmosferi.

 

Stopnja onesnaženosti zraka na Kitajskem v letu 2019 (slika levo) – v 2020 (slika desno)

 Vir: Guardian Visuals / satelitski podatki ESA

 

Pandemija koronavirus COVID-19 zaustavlja kolesa industrijske dejavnosti in začasno znižuje količino onesnaženosti zraka po celem svetu, na kar nas opozarjajo tudi satelitski posnetki Evropske vesoljske agencije (ESA).

Eden izmed strokovnjakov je dejal, da je nenadni premik predstavljal »podnebni eksperiment z največjim obsegom doslej« v smislu zmanjšanja emisij zaradi velikih industrijskih obratov.

Odčitki ESA-jevega satelita Sentinel-5P kažejo, da so bili v zadnjih šestih tednih podatki za količino dušikovega dioksida (NO2) v mestih in industrijskih predelih v Aziji in Evropi občutno nižji kot v istem obdobju lani.

manj onesnaženo – bolj onesnaženo

Stopnja onesnaženosti zraka na Kitajskem v letu 2019 (slika levo) – v 2020 (slika desno)

 Vir: Guardian Visuals / satelitski podatki ESA

 

Dušikov dioksid nastaja kot stranski produkt izgorevanja goriva v avtomobilskih motorjih na bencinski pogon ter v plinskih elektrarnah in termoelektrarnah in drugih industrijskih obratih. Povišana količina dušikovega dioksida precej poslabša respiratorne bolezni, kot je npr. astma.

Toplogredni plini so onesnaževalci, ki izvirajo iz istih dejavnosti in industrijskih sektorjev in, ki so odgovorni za velik delež emisij ogljika po celem, svetu in pospešujejo proces globalnega segrevanja.

Paul Monks je profesor, ki se ukvarja s problematiko onesnaževanja zraka in poučuje na Univerzi v Leicester-ju. Napovedal je, da se moramo naučiti pomembnih lekcij.

»Trenutno nenamerno izvajamo največji podnebni eksperiment doslej,« je dejal.

“Ali trenutno gledamo satelitsko sliko, ki jo bomo lahko videli v prihodnosti, če bomo prešli na nizkoogljično gospodarstvo? Seveda pri vsem tem ne smemo zanikati izgube na tisoče življenje zaradi pandemije koronavirusa. Vendar bi nam v tem žalostnem obdobju v času pojava pandemije lahko dalo upanje oz. bi lahko iz tega potegnili kar se da dobrega in pozitivnega. S pogledom na satelitske slike, ki kažejo precej zmanjšano onesnaženje zraka, lahko sedaj vidimo, kaj lahko v prihodnosti dosežemo.”

Monk, nekdanji predsednik znanstvenega svetovalnega odbora vlade Združenega kraljestva za kakovost zraka, je dejal, da bi zmanjšanje onesnaženosti zraka lahko prineslo nekaj koristi za zdravje, čeprav to nikakor ne bo nadomestilo izgube življenj zaradi koronavirusa.

»Povsem verjetno je, da bo zmanjšanje onesnaženosti zraka ljudem iz rizičnih skupin (npr. ljudem z astmo ali drugimi pljučnimi boleznimi) precej koristilo in tudi zmanjšalo napredovanje posameznih bolezni. Visoka stopnja onesnaženosti zraka povzroči večjo dovzetnost za obolelost z virusi, ker vpliva na moč vnetja v telesu in slabša imunski sistem.« Govori tudi o pozitivnem učinku na kmetijstvo, saj onesnažen zrak zavira tudi rast rastlin.

Svetovna zdravstvena organizacija NO2 opisuje kot “strupen plin, ki povzroča vnetja dihalnih poti” v koncentracijah nad 200 mikrogramov na kubični meter zraka. Onesnaženi delci so lahko tudi prenašalci patogenov, ki lahko poslabšajo obstoječe zdravstvene težave. WHO oz. svetovna zdravstvena organizacija zdaj preiskuje, ali so delci onesnaževanja v zraku morda faktor, ki še bolj pripomore k širjenju koronavirusa Covid-19.

Največji padec onesnaženosti zraka je bil opažen nad mestom Wuhan v osrednji Kitajski, ki je bilo že ob koncu januarja v karanteni. Mesto z 11 milijoni ljudi je glavno prometno središče in »dom« za več sto tovarn, ki dobavljajo avtomobilske dele in drugo strojno opremo v svetovne dobavne verige. Kot poroča Nasa, so bile vrednosti dušikovega dioksida v zraku v vzhodni in osrednji Kitajski za 10-30% nižje od običajne.

manj onesnaženo – bolj onesnaženo

Stopnja onesnaženosti zraka v Južni Koreji v letu 2019 (slika levo) – v 2020 (slika desno)

Vir: Guardian Visuals / satelitski podatki ESA

 

Vrednost NO2 je padla tudi v Južni Koreji, ki se je dolgo borila z močno onesnaženim zrakom zaradi velikega števila elektrarn na premog, pa tudi zaradi bližnjih industrijskih obratov na Kitajskem.

Država se je izognila karanteni celotnih regij, vendar natančno sledi protokolu za zajezitev virusnih obolenj in izolira domnevne primere korona virusa.

manj onesnaženo – bolj onesnaženo

Stopnja onesnaženosti zraka v Italiji v letu 2019 (slika levo) – v 2020 (slika desno)

 Vir: Guardian Visuals / satelitski podatki ESA

 

Še posebej so vidne spremembe glede onesnaženosti zraka nad severno Italijo, saj se dim iz velikega števila tovarn ponavadi zadrževal ob začetku Alp na koncu doline Po, zaradi česar je to območje eno izmed najbolj onesnaževanih v zahodni Evropi.

Ker je Italija od prve polovice marca v karanteni, se je vrednost NO2 v Milanu in drugih predelih severne Italije znižala za približno 40%. “To se še nikoli ni zgodilo,” je dejal Vincent-Henri Peuch, direktor Atmosfere Copernicus. “V preteklosti smo že za kak dan ali dva opažali, da se je stopnja onesnaženosti spreminjala, kar je bilo mogoče pripisati vremenu, ampak nizke vrednosti onesnaženosti niso nikoli trajale tako dolgo, katerim smo priča zadnje tedne.«

Izvor zmanjšanja onesnaženosti še ni jasen. Ena od možnosti je upočasnitev dejavnosti v industrijskem središču Italije. Drugi dejavnik je najbrž zmanjšanje cestnega prometa, ki predstavlja največji delež emisij dušikovega dioksida v Evropi.

Peuch je dejal, da sedaj sateliti beležijo podobne posnetke (nižjo vrednost onesnaženega zraka) tudi  v drugih evropskih mestih (ki so uvedle delno ali splošno karanteno).

Ob tem je potrebno poudariti, da za relevantnost teh podatkov potrebujemo daljše časovno obdobje. Šele na to bomo lahko z gotovostjo trdili, da gre za vzorec.

manj onesnaženo – bolj onesnaženo

Stopnja onesnaženosti zraka v Veliki Britaniji v letu 2019 (slika levo) – v 2020 (slika desno)

 Vir: Guardian Visuals / satelitski podatki ESA

 

Čeprav Velika Britanija za Italijo zaostaja več kot en teden, kar zadeva širjenje bolezni in odziv vlade, pa senzorji ob cesti že beležijo znatno zmanjšano vrednost onesnaženosti zraka na bolj onesnaženih žariščih, kot je Marylebone v Londonu.

Paul Monk pravi, da cestni promet povzroči približno 80% vseh emisij dušikovega oksida v Veliki Britaniji. V povprečju vsak avto z dizelskim motorjem, ki se trenutno ne vozi po cesti, na vsak 1 km prihrani 52 miligramov onesnaženih delcev, ki bi v nasprotnem primeru prehajali v atmosfero in pripomogli k onesnaženosti zraka.

Vsebina je povzeta po članku iz časopisa The Guardian, izvorna verzija članka je dostopna na: “Coronavirus pandemic leading to huge drop in air pollution“.