Sindrom bolne stavbe

Ljudje preživimo veliko svojega časa v notranjosti stavb, zato je kakovost notranjega okolja izredno pomembna in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi.

Vzdrževanje kakovosti okolja, je zato v stavbah izrednega pomena, saj je pomembno, da zagotavljamo udobne razmere:

• s primerno toploto
• s kvaliteto notranjega zraka
• z zadostno osvetljenostjo z dnevno svetlobo
• z zvočno izolativnostjo

Kadar je grajeno okolje slabo načrtovano se to pogosto odrazi v številnih negativnih vplivih na zdravje ter počutje ljudi. To lahko celo poslabša različne alergijske reakcije, kronične bolezni in bolezni dihal in takrat lahko govorimo o:

Sindromu bolnih stavb

 

S pojmom sindrom bolnih stavb (angleško: SBS – sick building syndrome) označujemo skupek simptomov, ki se pojavijo pri vsakodnevni izpostavljenosti ljudi v času zadrževanja v stavbi in so vezani na določen prostor ali območje v stavbi. Vzrok teh simptomov ni znan, težave pa se zmanjšajo ali izginejo, kmalu, ko ljudje zapustijo stavbo ali prostor.

Simptomi se pojavijo posamezno ali v kombinaciji z več simptomi hkrati, ljudje pa to največkrat občutijo kot neugodje, na primer:

Takšna stanja zmanjšujejo delovno storilnost in predstavljajo kronični stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema. Ponavadi gre v začetni fazi za težave, ki ob koncu tedna izginejo, sčasoma pa lahko postane ta motnja trajna. S temi težavami se največkrat srečujejo ljudje, ki opravljajo delo v pisarni, pojavljajo pa se tudi v ostalih zgradbah kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele.

 

Sindrom bolnih stavb je vse bolj prisoten kot posledica slabe gradnje stavb

Do večje pojavnosti SBS prihaja v zadnjem času kot posledica gradnje zgradb, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulirajo izključno klimatske naprave in kjer ni mogoče odpreti oken ali se to zaradi manjše porabe energije in operativnih stroškov odsvetuje. V stavbah, kjer imajo naravno prezračevanje, se srečujejo s precej manjšim odstotkom ljudi, ki imajo simptome značilne za sindrom bolne stavbe.

 

Pri gradnji je zato zelo pomemben celovit pristop trajnostne gradnje, porabe energije in kvalitete notranjega okolja, saj je že na začetku projekta odvisno ali bo stavba kakovostna in do človeka prijazna.

Glavni dejavniki, ki prispevajo k večjemu pojavu SBS zaradi napačne zasnove stavb:

• toplotno neudobne razmere, ki se odražajo v previsoki ali prenizki relativni vlažnosti zraka  ter v  previsoki ali prenizki temperaturi zraka
• prekomerna raven hrupa zaradi nezadostne zvočne izolativnosti stavbe, zvočne izolativnosti posameznih konstrukcijskih sklopov ter neustrezne zvočne akustike v prostoru, pojav in širjenje vibracij zaradi instalacij in druge opreme;
• nezadostna osvetljenost z dnevno svetlobo;
• pojav gliv in plesni na notranjih površinah v prostoru, ki so posledica nepravilno izvedenega stavbnega ovoja stavbe;
• neprimerna kvaliteta zraka zaradi notranjih virov onesnaževalcev zraka in neustrezno načrtovanega ter slabo vzdrževanega sistema prezračevanja.

Prezračevalni sistemi morajo biti skrbno načrtovani in izpeljani. V pisarne lahko zaide zrak iz kuhinje ali kadilnice, zato se zaposleni v takšnih stavbah, s slabo projektiranimi prezračevalnimi sistemi, ponavadi počutijo slabo. Poleg dobrega načrta in pravilne gradnje je ključno tudi vzdrževanje prezračevalnih naprav. Filtri lahko zelo hitro postanejo gojišče plesni, bakterij in virusov, ki se širijo po prezračevalnih sistemih in vstopajo v delovni prostor. Zaposleni v takšnih stavbah zato lahko obolevajo in se slabo počutijo.

Učinkovitost poveča:

Učinkovitost zmanjša:

 

Ekonomske posledice

Ekonomske posledice zaradi sindroma bolnih stavb lahko povežemo s povečano oziroma zmanjšano produktivnostjo ljudi zaradi okolja v katerem delajo. Tuje študije ocenjujejo, da je v takih stavbah prizadeta kar četrtina zaposlenih. Ker niso ne zdravi ne bolni, delajo slabo saj so utrujeni, razdražljivi, zaspani in nerazpoloženi. To lahko povežemo z povečanimi po navadi kratkotrajnimi odsotnostmi z dela. Stroški dela so tako zaradi pogostih odsotnosti lahko na dolgi rok višji, kot stroški, ki jih porabimo za to, da zagotovimo zdravo okolje v zgradbi.