Pasivna hiša – Da ali Ne? Prednosti in slabosti pasivne gradnje

Pasivna gradnja

Kaj je pasivna gradnja?

Rezultat kvalitetne pasivne gradnje je dosledno izpeljana nizkoenergijska zgradba. Cilj pasivne gradnje je človeku zagotoviti visoko stopnjo bivalnega ugodja ob minimalni porabi energije

Nizkoenergijsko zgradbo odlikuje:

  • visoka energetska učinkovitost,
  • nizka toplotna prehodnost ovoja s posledično višjimi kontaktnimi temperaturami zunanjih gradbenih elementov,
  • kontinuirana klima v prostorih,
  • manj porabljene energije,
  • nižji temperaturni režim za ogrevanje,
  • odlična zrakotesnost,
  • prezračevanje s sistemi za učinkovito rekuperacijo oz. regeneracijo toplote.

 

Tipi pasivne gradnje

Ena pasivna zgradba ni enaka drugi pasivni zgradbi. Z vidika načina gradnje lahko kot investitor s svojimi željami precej vpliva na le te. Gre predvsem za to ali se izbere tipska rešitev ali unikatna rešitev. 

Različni tipi pasivne gradnje:

  • Lesena skeletna ter montažna gradnja,
  • Sistem gradnje z opažnimi zidaki,
  • Opečna gradnja, pri kateri se namesto z malto zida s pomočjo posebnega lepila,
  • Gradnja iz lahkih zidakov iz porobetona/plinobetona,
  • Klasična opečna gradnja z modularno opeko.

 

Prednosti in slabosti

Vsak od zgoraj navedenih sistemov gradnje ima svoje prednosti in slabosti, v osnovi pa so skupni imenovalci sledeči:

Prednosti Slabosti
Prijazna do okolja → nizek CO2 odtis Višja začetna investicija
Nizki stroški za ogrevanje obnovljivi viri Nekoliko manjše kvadrature
Kontuiniriano prezračevanje → neprestano svež zrak v prostoru Pojav temperaturnih nihanj poleti → zaradi optimiziranja porabe energije
Ni toplotnih mostov → preprečevanje nastajanja plesni /
Premišljeno načrtovanje → kvalitetna gradnja /
Napredna gradnja → zgradba prirpavljena na prihodnost /
Ne  zahteva kasnejših investicij → drži konstantno tržno ceno /

Po pregledu prednosti in slabosti je očitno, da se tehtnica nagiba na stran pasivne gradnje. Slednje postane še jasneje ob dejstvu, da zgradbe ne gradimo zgolj zase, ampak tudi za prihodnje generacije.

 

Pasivna-hisa-pasivna-gradnja

Pasivna hiša (vir: Lumar)

 

Lahko bi dejali, da je pasivna gradnja standard za prihodnost, ki ga udejanjamo že danes. Odločitev za gradnjo objekta je dolgoročna odločitev, ki ne vpliva le ne nas, ampak tudi na generacije za nami.

 

Certificirana pasivna zgradba …

Pasivna zgradba mora izpolnjevati zahteve pasivne gradnje, da si lahko pridobi tudi uraden certifikat pasivne zgradbe. Te norme je v EU definiral Passivhaus Institut iz Darmstadta (Nemčija), ki je zaradi svojega znanja in pionirskih izkušenj na področju pasivne gradnje, postal referenčno certifikacijsko telo za podeljevanje certifikatov objektom.

Certificirana pasivna zgradba mora izpolnjevati naslednje kriterije:

  • zahteva po energiji za ogrevanje mora biti manjša od 15 kWh/m²a (v zvezi z bivalnimi prostori) – ali moč ogrevanja nižja od 10 W/m²,
  • poraba primarne energije ne sme presegati 120 kWh/m²a,
  • dosežena zrakotesnost mora biti vsaj N50 = 0,6/h

Spodnji graf prikazuje kam se pasivna gradnja uvršča glede na ostale tipe gradnje – glede na porabo energije:

Pasivna gradnja - Raba specificne letne toplote za ogrevanje hise

Raba specifične letne toplote za ogrevanje hiše

Pasivna gradnja je enormen korak naprej v smislu potrošnje primarnih energetskih virov in je dobra oz. nujna osnova za naslednje stopnje  gradnjenična in plus energijska hiša.

 

Tehnologije za pasivno gradnjo …

Da bi dosegli pasivno zgradbo je potrebno aplicirati naslednje tehnologije oz. ukrepe na različnih tehničnih področjih gradnje, in sicer:

  • Pasivni solarni dobitki morajo pokrivati 40% potrebne energije za ogrevanje,
  • Reguliran dotok svežega zraka z vračanjem toplote nad 75% in možnostjo predgretja svežega zraka s toploto iz zemlje,
  • Zmanjšanje porabe električne energije z namestitvijo varčnih gospodinjskih aparatov in žarnic, tudi za 50%,
  • Zadostitev preostalih energijskih potreb (za ogrevanje, hlajenje, toplo vodo in elektriko) z energijo iz obnovljivih virov energije.

 

Iz vidika gradbene fizike so potrebne naslednje vrednosti za toplotno prehodnost (Umax) elementov ovoja stavbe, in sicer:

  • zunanje stene in stene proti neogrevanem podstrešju ≤ 0,12 W/m2K (ca 30 – 40 cm izolacije),
  • strop nad neogrevano kletjo ≤ 0,20 W/m2K,
  • zunanje stene in strop proti terenu ≤ 0,20 W/m2K,
  • poševna streha nad ogrevanim podstrešjem ≤ 0,10 W/m2K tla na terenu pri talnem ogrevanju ≤ 0,20 W/m2K,
  • okna (steklo in okvir) ≤ 0,8 W/m2K (trojna toplotnoizolacijska zasteklitev).

 

Pasivna gradnja zahteva poglobljeno načrtovanje, izvedbo in kontrolo na vseh področjih gradnje. Predvsem pomembno je usklajeno delo med arhitektom in projektantoma strojnih ter elektro instalacij.

 

Optimalna investicija 

Razumljivo je, da ima vsak investitor na voljo omejena sredstva v času investicije. Toda ravno tukaj je potrebno sprejeti najtežjo odločitev in v gradnjo investirati nekoliko več. Ob zavedanju, da lahko ima nekoliko dražja pasivna gradnja, bistveno nižje obratovalne stroške za naslednjih 20-25 let je odločitev precej enostavna.
Pasivna gradnja je v celotni življenjski dobi najcenejša, saj sredstva, ki bi jih pri standardni gradnji plačevali za porabljeno energijo dejansko preusmerimo v odplačevanje nekoliko višje investicije. Po odplačilu investicije pa slednje postane 100% prihranek, ki se obrestuje leta in leta.

Verjamemo, da ob široki ponudbi tipskih pasivnih hiš, ob globokem razmisleku kaj dejansko potrebujemo in koriščenju finančnih instrumentov ki so na voljo za tako gradnjo (subvencije EKO sklada), lahko udejanjimo svojo sanjsko gradnjo – pasivno gradnjo.

Zatorej je pravo vprašanje:

“Kako izpeljati investicijo, da lahko pridemo do pasivno grajenega objekta?”

Reduce-recycle-reuse

 


Slikovni viri:

Slika: Pasivna hiša (vir: Lumar)

Slika: Raba specifične letne toplote za ogrevanje hiše (Vir: http://www.gi-zrmk.si)

Slika: Pasivna gradnja (vir: Wicker Paradise via Foter.com / CC BY)

Zadnji članki