Uporaba linijskih difuzorjev v bazenskih prostorih

Linijski difuzorji so primerni za vgradnjo v prostore, ki imajo potrebo po dovodu ali odvodu svežega zraka. Primer takšnih prostorov so bazenski prostori, pisarne, dnevne sobe, spalnice, zimski vrtovi, restavracije,…, v katere se linijske difuzorje lahko namestiti v tleh, na steno ali na strop. V tem prispevku se bomo predvsem osredotočili na bazenske prostore in uporabo linijskih difuzorjev v njih.

 

 

Porazdelitev vtočnega zraka v bazenskih prostorih z uporabo linijskih difuzorjev

Klimatizacija bazena zahteva ustrezno izmenjavo in distribucijo zraka, ki je zasnovana z vtočnim in odtočnim zrakom. Gibanje zraka in spreminjanje temperature v prostoru sta odvisna predvsem od načina dovoda svežega vtočnega zraka, zato ima namestitev ter oblika vtočnih elementov pomemben vpliv na zagotavljanje ugodnih in prijetnih klimatskih razmer, tako za uporabnike prostora, kot tudi za samo gradbeno konstrukcijo.

Linijski difuzorji se v bazenskih prostorih namestijo na tleh ob zunanjih zasteklitvah (steklenih stenah, steklenih vratih) približno 20-30 cm od notranje površine stene (priporočeno 25 cm). Tako je topel sveži vtočni zrak, čigar temperatura v bazenskih prostorih lahko doseže tudi 45 – 50 °C, usmerjen navpično navzgor v tanki liniji ob površini zunanje stene (zasteklitve). Ta tanka linija predstavlja učinkovito zračno zaveso – mejo med hladnejšo površino stene / stekla, v hladnejšem – zimskem obdobju in toplejšim – vlažnim prostorskim zrakom.

 

 

S tem se prepreči dostop toplega in vlažnega prostorskega zraka do stene – zasteklitve, hkrati pa s svojo toploto dviga površinsko temperaturo stene ter tako preprečuje padanje hladnega zraka ob tej steni navzdol. Zelo pommebno je tudi to, da preprečuje rosenje oz. nastanek kondenzacije vlažnega zraka na površini zasteklitve v bazenskem prostoru, saj v bazenskih prostorih z velikimi vodnimi površinami, whirlpooli in raznimi vodnimi atrakcijami v zrak izhlapi precej vode. Dovajanje svežega, suhega zraka iz klimatizacijskega sistema mora zagotoviti izplakovanje prostora in s tem odvod vlage.

 

Različne izvedbe linijskih difuzorjev

Glede na potrebno hitrost vpiha svežega suhega zraka in potrebno količino svežega suhega zraka, se uporabljajo linijski difuzorji z različnim številom rež (1 – 5 rež) in različnimi širinami rež (8, 10, 12 mm).

Hitrosti zraka na izstopu iz linijskega difuzorja so ob visokih zasteklitvah tudi do 4 m/s, pretoki na tekoči meter pa so med 110 m³/h in 300 m³/h, odvisno od višine in kvalitete zasteklitve. Pomembno je, da v javnih objektih, zaradi varnostnih razlogov, širina reže naj ne presega 8 mm.

Z meritvami na linijskem difuzorju s širino reže 8 mm je izmerjeno, da se tlačni padec (y os) v reži difuzorja povečuje linearno v odvisnosti od izstopne hitrosti zraka (x os).

V nasprotju s tem, lahko na sliki spodaj vidimo, da se tlačni padec v ekspanzijski komori linijskega difuzorja od hitrosti zraka na izstopu iz reže približno 5 m/s povečuje nelinearno. Zato v izogib prevelikim tlačnim padcem, hitrost na izstopu iz reže linijskega difuzorja, naj ne presega 5 m/s.

Smernice za določitev količin svežega zunanjega zraka za bazenske prostore

Količine svežega zraka naj ne bodo večje kot je potrebno, saj se lahko stopnja izhlapevanja poveča, moči ventilatorjev pa bodo večje kot je potrebno.

Bazenski prostor naj bo pod rahlim podtlakom (nekaj %).

Količina svežega, suhega zraka, potrebna za razvlaževanje, se določi glede na stopnjo izhlapevanja pri tem je potrebno biti tudi pozoren na:

• vrsto in število vodnih atrakcij – tobogani, divje reke, valovi,..
• temperaturo bazenske vode,
• različne tipe bazenov – plavalni, whirlpool,…

Količina svežega zraka mora biti zadostna tudi za delno pokrivanje toplotnih izgub. V javnih bazenih pokrivamo s toplim svežim zrakom približno 90% toplotnih izgub.

Potrebna količina svežega zraka mora biti dobro porazdeljena, da zagotavlja ugodne in prijetne pogoje, kar se doseže s vtokom svežega, suhega zraka skozi talne linijske difuzorje in odvodom vlažnega bazenskega zraka na najvišji točki v prostoru. Ob takšni izvedbi prezračevanja bazenskega prostora bo stopnja izmenjave zraka v območju med 4-6 krat na uro.

 

Smernice za oskrbo s svežim zrakom preko linijskih difuzorjev v bazenskih prostorih

Oskrba bazenskih prostorov s svežim, suhim in toplim zrakom naj bo izvedena z vpihom zraka pred zunanjimi zasteklitvami in stenami skozi linijske difuzorje. S tem preprečujemo nastanek kondenzacije na hladnejši površini zunanje zasteklitve (stene) v hladnem, zimskem času.

Linijski difuzorji naj bodo vgrajeni v tla tako, da je zgornji rob linijskega difuzorja v ravnini tal in njegova površina pohodna.

Slika spodaj prikazuje nastanek kondenzacije na zunanji zasteklitvi oziroma steni, kjer ni izveden vpih svežega, suhega zraka skozi linijske difuzorje vgrajene v tleh.

 

Linijski difuzorji se uporabljajo v vseh bazenskih prostorih ob zunanjih steklenih stenah in vratih, ter ob vseh zunanjih stenah z veliko toplotno prehodnostjo (slabše izolirane zunanje stene) ter zagotavljajo optimalno, učinkovito in uniformno porazdelitev zraka in toplote v bazenski dvorani.

Pri načrtovanju oskrbe bazenskih prostorov s svežim, suhim zrakom je potrebno upoštevati tudi učinek odklona toka zraka, ki se na izhodu iz reže linijskega difuzorja z višino ukloni proti zunanji zasteklitvi ali steni ter prehaja ob njej navpično navzgor, kot je prikazano na spodnji sliki. Ta učinek zagotavlja učinkovito zračno zaveso in preprečuje kondenzacijo.

V primeru premajhne razdalje med osjo reže linijskega difuzorja in notranjo površino zunanje stene (zasteklitve), kot je razvidno iz spodnje slike, se ustvari tok zraka, ki se giblje ob steni navzgor in ne omogoča zadostnega mešanja – indukcije z okoliškim zrakom. Prehod in zadrževanje zračnega toka vzdolž hladne notranje površine stene (zasteklitve) povzroča povečane toplotne izgube in nepotrebno ogrevanje zunanje stene (zasteklitve).

 

Prevelika razdalja med osjo reže linijskega difuzorja in notranjo površino zunanje stene, kot prikazuje spodnja slika, bo povzročila nastanek prostega zračnega toka. Takšna zračna zavesa pa ne preprečuje nastanka kondenzacije na zunanji zasteklitvi (steni).

 

Dopustna hitrost gibanja zraka v območju prisotnosti ljudi je med 0,6 – 0,8 m/s. Dopustna hitrost zraka na izstopu iz reže linijskega difuzorja je okoli 4-5 m/s in je precej večja od vrednosti, ki so dovoljene na območju zadrževanja ljudi, zato se linijski difuzorji za dovod svežega zraka uporabljajo na težje dostopnih mestih in mestih, ki jih uporabniki bazena redko uporabljajo. Takšna mesta so ob zunanjih stenah (zasteklitvah) in vratih.