Slab zrak v prostoru, kakšna je dobra kvaliteta zraka

Naj vaš objekt zadiha

Prezračevanje mora biti torej izvedeno z mehanskim dovodom in odvodom zraka. Pri čemer v prostor dovajamo sveži zrak in iz prostora odvajamo izrabljen zrak s pomočjo prezračevalne naprave. Tako dosežemo kontrolirano prezračevanje, kar pomeni, da v prostor dovedemo ustrezno, predvideno količino svežega zraka in iz prostora odvedemo enako količino izrabljenega zraka.

Koliko zraka za prezračevanje?

Potrebna količina zraka za prezračevanje je odvisna od mnogo vplivnih faktorjev. Pomembni faktorji za določanje količine zraka so:

• število ljudi v prostoru,
• namembnost prostora,
• izvori neprijetnih vonjav,
• dim,
• škodljive snovi materiala obdajajočih površin prostora in opreme…

Največkrat izvorov škodljivih snovi iz prostora ne moremo odstraniti (hlapenje topil iz laka pohištva, iz betonskih konstrukcij izhajajoč plin radon, ipd.), lahko pa s stalnim prezračevanjem odvajamo te škodljive snovi in vonjave.

V spodnjih dveh tabelah prikazujemo dva pomembna vidika določanja količine svežega zraka za prezračevanje. Prvi vidik izhaja iz človekove potrebe po svežem zraku, drugi vidik prikazuje potrebo po prezračevanju v odvisnosti od materiala obdajajočih površin prostora.

CO₂ bilanca človeka pri sedeči dejavnosti

Količina vdihanega zraka	ca. 0,5 m3/h
CO2 vsebnost v izdihanem zraku	4 vol.%
Maks. dovoljena koncentracija CO2	0,1 vol%
Vsebnost CO2 v zunanjem zraku	0,033 vol.%
Iz zgoraj navedenih podatkov sledi	ca. 20 m3/h po osebi

 

Potreba po prezračevanju glede na površine sten in tal

Marmornata tla	0,1 m3/m2h
Gladko ometan zid	0,3 m3/m2h
Grobi omet	0,4 – 1,0 m3/m2h
Parket	0,5 – 1,5 m3/m2h
Talne obloge – preproge, ipd.	2,0 – 8,0 m3/m2h

 

Tako lahko ugotovimo, da je minimalna potrebna količina svežega zraka za osebo pri sedečih opravilih 20 m3/h. V nekem poslovnem objektu z uporabno površino 2.000 m2, pokrito s talnimi oblogami, kjer je zaposlenih 60 oseb, bi torej potrebovali okrog 13.200 m3 svežega zraka na uro, da bi zagotovili ustrezne bivalne in delovne pogoje.

 

Poraba energije pri prezračevanju

Pri prezračevanju, ki je prijetno za človeka je potrebno sveži – dovodni zrak pred dovodom v prostor pozimi dogreti, poleti pa ohladiti, da prostora zaradi prezračevanja ne segrevamo. Največji delež pri porabi energije za ogrevanje objekta predstavlja ogrevanje zunanjega zraka na sobno temperaturo pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. Take toplotne izgube v poslovnih in tudi večstanovanjskih objektih v povprečju tudi do 3 krat presegajo toplotne izgube skozi zunanje stene. Tudi poleti, ko je potrebno za ugodno prezračevanje bivalnih prostorov sveži zrak ohladiti, predstavlja znaten vložek energije. Vračanje energije pri prezračevanju je tudi zakonsko obvezno, pri pretočnih količinah nad 1200 m3/h.

Potrebno je, da se čim večji delež toplote odvedenega zraka prenese na dovodni zrak; govorimo o t.i. vračanju energije pri sistemih prezračevanja. Vračanje energije je najbolj učinkovito, če se prenos toplote iz odvodnega na zunanji zrak izvaja čim bolj neposredno. To najlažje dosežemo npr. s ploščnimi izmenjevalniki toplote, kjer eno površino plošče izmenjevalnika obteka odtočni  – zavrženi topel zrak, drugo stran plošče pa hladen zunanji, sveži – vtočni zrak.

Dandanes so razširjene naprave, ki:

• vračajo samo čutno toploto ( rekuperativno vračanje energije) in

• naprave, ki vračajo čutno ter latentno toploto (vlago – regenerativno vračanje toplote).

 

Slednje vračajo v prostor tudi vlago iz odvedenega zraka. Njihova uporabnost je omejena, kjer se z vlago lahko prenašajo na dovodni zrak neprijetne vonjave ali bolezenske klice, kar pomeni, da je neprimerna za prezračevanje sanitarij, bolnišnic, itd. Z učinkovitim sistemom vračanja energije se poraba energije za dogrevanje ali hlajenje svežega – dovodnega zraka znatno zmanjša.

 

Vpliv prezračevanja na okolje

Večji kot je delež vrnjene energije iz odtočnega zraka na svežega zunanjega, manjša je poraba toplotne ali hladilne energije za dogrevanje oz. hlajenje dovodnega zraka na prostorsko temperaturo.

Priprava toplotne energije predstavlja ekološko obremenitev za okolje. Z visokim učinkom vračanja energije pri prezračevalnih in klimatskih napravah pomembno pripomoremo k zmanjšanju emisij strupenih plinov v ozračje.

Za predstavo in primerjavo je navedena naslednja tabela, ki prikazuje letno količino emisij strupenih plinov, ki nastanejo pri izgorevanju zemeljskega plina, zaradi dogrevanja dovodnega zraka na primerno vpihovalno temperaturo. Oba primerjana sistema (z vračanjem in brez vračanja energije) zagotavljata iste parametre prostorskega zraka in delujeta z enako količino svežega zraka.

 

 

Če povzamemo…

Sodobne zgradbe, z energetsko učinkovitim, zrakotesnim ovojem nam lahko s »slabim zrakom« ali posledicami na gradbeni konstrukciji (npr. pojav plesni) nazorno pokažejo, kako pomembno je prezračevanje. Pri starejših zgradbah se je prezračevanje skoraj neopazno izvajalo brez naše vednosti »samodejno«, skozi vse netesnosti gradbenega ovoja.

Naravno prezračevanje z odpiranjem oken je nepraktično in zahteva določeno mero doslednosti. Pomanjkljivosti naravnega prezračevanja pa so tudi visoka poraba energije ter posledično višje emisije strupenih plinov in nestanovitnost učinka prezračevanja.

Rešitev vseh navedenih težav predstavljajo torej prezračevalne naprave z rekuperacijo energije, ki so tako pljuča sodobnih zgradb. Brez prezračevalnih naprav z rekuperacijo ni možno ustvariti energetsko učinkovite zgradbe z optimalnimi pogoji bivanja.