Klimatizacija nekoč in danes

Ljudje so tisočletja s težavo premagovali vročino. Medtem, ko so se jamski človek in prve civilizacije obračali na naravne metode, danes človek, da se ohladi, uporablja tehnologijo in električno energijo. Ljudje so se že od prvih hladilnih naprav, ki so delovale na parni pogon, do današnjih z visokimi energetskimi učinki, trudili, da so ustvarili vedno bolj in bolj enostavne načine obrambe pred vročino v toplih mesecih.

Seveda so obstajali tudi drugi načini kako smo skozi leta ljudje skušali prelisičiti vreme, predno smo v začetku 20. stoletja dobili klima napravo. Med poletjem v tretjem stoletju je na primer rimski cesar Elagabalus poslal 1000 sužnjev v gore, da so prinesli sneg za njegove vrtove.

 

Zgodovina

Ljudje so več stoletij živeli brez naprav za hlajenje. Kljub temu, da niso imeli ničesar podobnega današnji klimatski napravi, so ljudje vseeno spretno uporabljali trike, da so se ohladili. Včasih motiv za to, da so se ljudje ohladili namreč ni bilo udobje ampak je bilo to bistvenega pomena za preživetje. Kljub temu, da časovni okvir ni znan, obstajajo dokazi o uporabi klimatizacije, ki sega tisočletja nazaj.

Pračlovek: Že pračlovek se je pred vročino skril v svoje bivališče, ki ga je imel v jami ali v zemljanko, da se je lahko ohladil.

Stari Egipt: nekateri podatki kažejo, da so stari Egipčani razumeli moč izhlapevanja za namen hlajenja. Bili so prvi, ki so uporabili enostavno obliko klimatizacije s tem, da so obešali mokre krpe na vrata, z namenom, da bi z izhlapevanjem ustvarili učinek hlajenja. Ko je veter pihal mimo takih zaves je ustvaril svež vetrič.

Stara Kitajska:  zračno hlajenje sega nazaj v čas Ding Huana, ki je izumil vrtljiv ventilator na ročni pogon, s katerim se je ustvaril vetrič.

Antični Rim: V imperiju antičnega Rima so ustvarili veliko domiselnih iznajdb, ki so olajšale življenje. Med drugim je bil to tudi akvedukt, ki so se uporabljali za črpanje vode v različne predele mesta. Dokazi obstajajo, da so bili akvedukti speljani znotraj zidov bogatih rimskih domov z namenom kroženja vode in s tem hlajenja zraka.

 

 

1758: Benjamin Franklin in njegov kolega John Hadley, profesor na univerzi v Cambridgeu, sta predstavila učinek hlajenja z izhlapevanjem. Navedla sta, da izhlapevanje spremenljivih tekočin, kot je na primer alkohol na površini vode lahko ohladi objekt do zamrznitve.

1820: Angleški izumitelj Michael Faraday je uspešno izvedel podoben eksperiment z uporabo amoniaka, ki je bil kot hlapljiva tekočina uporabljen tudi v prvi moderni klimatski napravi.

1851: Dr. Gorrie je pantetiral svoj izum z ledeno mrzlim hlajenjem, ki so ga v tistem času uporabljali predvsem v bolnišnicah. To je bilo revolucionarno pri ustvarjanju bolj zdravega okolja za zdravljenje rumene mrzlice in drugih bolezni.

Moderna doba

Prihod klima naprav je resnično pomenil začetek umetnega vremena, ki ga je ustvari človek, s hlajenjem zraka in nadzorovanjem vlage. Robert Heinlein ameriški znanstveno-fantastični pisatelj je zanimivo opisal razliko med klimo (podnebjem) in vremenom. Rekel je, da je »klima tisto, kar ljudje pričakujemo in vreme tisto kar dobimo«.  Ob tem pa uporabljamo klimatsko napravo, da je tisto, kar dobimo bolj podobno tistemu, kar pričakujemo.

Prvi AC sistem je leta 1902 predstavil oče klimatizacije, iznajditelj Willis Carrier, kot rešitev za soparen zrak, ki je v tiskarni gubal časopisne strani. Pri tem je uspešno uporabil spiralni hladilnik za hlajenje in razvlaževanje zraka. Naprava je pihala zrak preko mrzlih spiralnih cevi in s tem je vzdrževal temperaturo in vlago zraka.

 

 

Prva klimatska naprava je bila vgrajena 1914, toda je bila preveč obsežna, hrupna in polna kemikalij zato je prava klima naprava postala razširjena šele več desetletij kasneje.

Napredek v tehnologiji je v 30. letih prejšnjega stoletja, prinesel bolj priročno okensko klimatsko napravo, vendar je bila cenovno nedosegljiva za večino ljudi. Širša javnost se je tako prvič srečala s klimatskimi napravami v kinematografih, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja množično začeli uporabljati tehnologijo klimatskih naprav v svojih dvoranah. To je bila ena redkih stvari, ki je izšla v času velike depresije in kinematografi so bili en izmed redkih prostorov, kjer je množica lahko uživala na hladnem umetnem zraku.

 

 

Na začetku, kot pri vseh novih stvareh je bila klima naprava obravnavana kot luksuzni izdelek, še posebej za stiskaške lastnike podjetij, ki so videli ta komfort za delavca ravno v nasprotju s svojim »prelitim znojem«, da so lahko plačali precej visoko ceno za napravo. V 40. in 50. letih prejšnjega stoletja  je industrija klimatskih naprav svoje izdelke prikazala v drugačni luči. Tisti, ki so za svoje delavce z nakupom klimatske naprave uredili prijetno klimo, so imeli večjo produktivnost, kot tisti, ki to niso storili. To so tudi dokazali z raziskavo Air-Conditioning America, ki je pokazala, da je strojepiska, ko so jo preselili iz običajne pisarne v ohlajeno, povečala svojo produktivnost za kar 24%.

Do leta 1957 je bil tako sloves, da klimatska naprava povzroča lenobo pri delavcih, ovržen. Raziskave so pokazale, da je takrat skoraj 90% podjetij navajalo, da je klimatizacija pomemben faktor učinkovitosti v pisarni. V 50. letih prejšnjega stoletja se je priljubljenost klimatskih naprav močno povečala, celo do točke, ko je povpraševanje z več kot milijon prošenj, močno preseglo mogočo dobavo. Zahvaljujoč rotacijskemu kompresorju, so v tem času začeli izdelovati bolj tihe klimatske naprave, ki so ustvarile enak učinek z večjo učinkovitostjo.

 

 

V 70. letih je centralna klimatska naprava bila del večine poslovnih stavb v večjih mestih. V 90. letih pa se je energija porabljena za pogon klimatskih naprav podvojila napram prejšnjemu desetletju, kar je pomenilo, da je bilo, kot odgovor na sodobno okoljsko zakonodajo, potrebno začeti izdelovati bolj energetsko učinkovite enote.

 

Danes

V današnjem času se stavbe prisilno prezračujejo in pri tem izkoriščajo odpadno toploto. Ob tem zrak iz prostora, ki potuje skozi prenosnik toplote – rekuperator, odda svojo toploto in odide v okolico. Sveži zrak iz okolja pa pri prehodu skozi izmenjevalnik prevzame toploto prostorskega zraka in se ogreje.

Klimatske / prezračevalne naprave so zato danes zelo energetsko varčne z visokimi temperaturnimi učinki in so del opreme večine domov in stavb. Njihovo število iz leto v leto narašča, saj si  verjetno vsak izmed nas težko predstavlja soparno, visoko temperaturo, brez razkošja svežega vetriča iz klimatske naprave.

 

 

---

Viri slik:

Lambert – Getty images

Ephemera phile – Tumblr

Pinterest