Prezračevanje z rekuperacijo – kakšna je cena in kaj jo določa

 

Izraz “rekuperacija” je udomačena tujka, ki pove kakšen je način vračanja toplote v sistemih prisilnega prezračevanja z prezračevalnimi in klimatskimi napravami.

V prezračevalni in klimatski napravi je v napravo vgrajen rekuperator – prenosnik toplote – ki prenaša in s tem vrača toploto iz odpadnega oz. odtočnega zraka na svež zrak, ki se dovaja v prostore. Pozimi ohranja toploto v zgradbi,  poleti pa v zgradbi ohranja hlad. Pri tem je pomembno s kakšnim učinkom oz. s kakšnim izkoristkom rekuperator prenaša toploto, saj od tega zavisi, koliko toplotne oz. hladilne energije bo privarčeval (tudi stopnja rekuperacije).

 

Kaj odlikuje odličen rekuperator 

Rekuperator je prvovrsten kadar:

• ima prenosnik toplote veliko površino in s tem dober učinek prenosa toplote,
• je upor zračnega toka skozi rekuperator majhen,
• je poraba električne energije za premagovanje upora zračnega toka skozi rekuperator majhna,
• je površina prenosnika gladka, da se na njo nečistoče ne sprijemajo,
• ima možnost čiščenja,
• je njegovo delovanje neslišno.

Pri teh podatkih prihaja na trgu do velikih razlik in špekulacij z različnimi metodami meritev in posledično do nelojalne konkurence. Naprave se med seboj lahko primerjajo le, če so ti podatki izmerjeni na enak način, torej po isti metodi, sicer je primerjava podatkov brez pomena.

 

Metode merjenja

Eden od uveljavljenih načinov je meritev po evropskih standardih EN308. Po tej metodi se ugotavlja za koliko se je zunanji zrak ogrel, ko je iz zunanjosti prešel skozi rekuperator.

Po metodi Passivhaus Instituta je učinek prenosa toplote oz. izkoristek rekuperatorja nižji, ker se pri tej metodi ugotavlja, za koliko se notranji izrabljeni zrak ohladi ko je iz notranjosti prešel skozi rekuperator.

 

Primerjava naprav

Naredili smo primerjavo dveh naprav, ki imata učinek prenosa toplote rekuperatorja izmerjen po enaki metodi.

Menerga Adconair (naprava A) ima učinek 85%, primerjalna naprava (naprava B) ima učinek 65%. Napravi sta različnega cenovnega razreda, naprava A je vsled boljšega izkoristka rekuperatorja in varčnejših ventilatorjev dražja.

 

 

Ker želimo prikazati le glavne postavke – porabo toplotne energije za dogrevanje zraka na sobno temperaturo – smo račun poenostavili.

Primerjali smo ceno porabljene toplotne energije v dobi 20 let, pri enakih pogojih obratovanja. Poleg pa upoštevli tudi začetno investicijo v nakup naprave.

 

Podatki o pogojih obratovanja:

količina dovodnega/odvodnega zraka	10.000 m3/h
povprečna zunanja temperatura zraka	+1 °C
povprečna notranja temperatura zraka	+22 °C
število ur prezračevanja v zimskem režimu letno	2100 ur/leto
cena grelne energije	0,05 EUR/kWh
cena električne energije	0,12 EUR/kWh

 

Podatki o napravah:

	Naprava A (Menerga Adconair)	Naprava B (primerjalna naprava)
izkoristek rekuperatorja	85%	65%
potrebna delovna moč elektro motorja	6,2 kW	6,6 kW
nakupna cena naprave	46.680 €	40.000 €

 

Na osnovi zgoraj navedenih podatkov, smo naredili izračun porabe toplotne energije za dogrevanje zraka po rekuperaciji na sobno temperaturo in porabo električne energije za pogon elektromotorjev ventilatorjev, vse za obdobje 20 let. Rezultati so prikazani v spodnjem grafu.

 

Pod črto…

Iz rezulatov, ki so prikazani v grafu je razvidno, da je smiselno investirat v boljšo, varčnejšo prezračevalno oz. klimatsko napravo.

Kljub temu, da je varčnejša naprava v štartu dražja od običajne, manj varčne naprave, se z leti večji začetni strošek kmalu povrne. Zaradi boljšega učinka prenosa toplote v rekuperatorju je namreč potrebna toplotna energija za dogrevanje zraka na sobno temperaturo manjša, prav tako je manjša poraba električne energije za transport zraka skozi rekuperator z manjšim uporom toka zraka.

V prikazanem primeru so se višji stroški začetne investicije v napravo Adconair, zaradi njene energetske učinkovitosti ter posledično nižjih obratovalnih stroškov, izenačili s cenejšo primerjano napravo že v obdobju štirih let.