Klimatizacija knjižnice  – kakšni sta ustrezna temperatura in vlaga v knjižnici

 

Nadzor temperature in relativne vlažnosti je pri delovanju knjižnice ključnega pomena za ohranjanje arhivskih zbirk, saj neprimerne ravni bodisi temperature bodisi vlage bistveno prispevajo k slabši ohranitvi materiala in njegovemu hitrejšemu propadanju.

 

Temperatura in vlaga

Toplota pospešuje propadanje in vsako povišanje temperature za 10°C podvoji delovanje kemičnih reakcij. Prav tako visoka relativna vlažnost pospešuje škodljive kemične reakcije v materialih in v kombinaciji z visoko temperaturo spodbuja rast plesni in aktivnost različnih insektov.

Tudi izjemno nizka relativna vlažnost, ki se lahko pojavi v zimskem času v centralno ogrevanih stavbah ali zelo suhih podnebjih, lahko povzroči izsušitev in pojav krhkosti nekaterih materialov.

Škodljivo pa je tudi nihanje temperature in relativne vlažnosti. Arhivski materialo so higroskopični, kar pomeni, da absorbirajo vlago iz zraka in se zato na velike spremembe temperature in relativne vlažnosti odzivajo s širjenjem in krčenjem.

Spremembe v velikosti/dimenziji pa pospešijo razpad in privedejo do vidne škode kot so

• naguban papir,
• luščenje črnila,
• zvite platnice,
• zviti listi,
• razpokane fotografije, itd.

Materiale lahko v nekaterih primerih pred zmernimi nihanji zaščitimo z ograjenimi prostori za shranjevanje knjig ter s tem, da so knjige shranjene tesno skupaj.

 

Papir v knjigah, ki so bile napisane pred 18. stoletjem, je bolj stabilen kot novejši papir, ki je zaradi svoje vsebnosti kislin bolj občutljiv za razpad/poslabšanje in zato za daljšo življenjsko dobo,  zahteva nižjo temperaturo in vlažnost. Na splošno velja, da nižja kot je temperatura, boljše je. Temperaturo in vlažnost je potrebno dobro nadzorovati, saj se brez ustreznega nadzora lahko tako zbirke kot stavbe nepopravljivo poškodujejo.

 

Kako shranjevati knjige?

Dobro shranjevanje knjig bistveno podaljša življenjsko dobo in uporabnost knjig. Pri tem je potrebno paziti da:

• je prostor kjer shranjujemo knjige sobne temperature ali celo manj,
• Je prostor relativno suh, okoli 35% relativne vlage, saj prevelika vlaga uničuje papir,
• okolje mora biti čisto in stabilno – odsvetujemo podstrešje, kleti in druge prostore z visoko stopnjo tveganja za poplavo in okoljske ekstreme,
• minimalna izpostavljenost za vse vrste svetlobe, kjer ni izpostavljenosti direktni in močni svetlobi,
• oddaljenost od radiatorjev in zračnikov,
• redno brisanje prahu.

Knjige morajo biti skladiščene tako, da so na policah knjige podobnih velikosti, da se platnice maksimalno podpirajo na vsaki strani ter da so postavljene pokonci ali leže in niso nagnjene.

 

Mikro-klima v knjižnici

Knjižnice lahko zahtevajo tudi mikro-klimatski nadzor, pri čemer v tistem delu knjižnice kjer so shranjeni naj redkejši in najbolj občutljivi primerki knjižničnega materiala t.i. čiste sobe (»clean rooms«) veljajo drugačni pogoji, kot v delu knjižnice, ki je namenjen čitalnici ali druženju ob knjigah.

Priporočila za temperaturo v prostorih, ki se uporabljajo izključno za skladiščenje so precej nižje od tistih za prostore, kjer je knjižni material dostopen za uporabo. Hladni prostori z nadzorovano vlažnostjo so primerni za shranjevanje manj uporabljenih materialov, saj hitre spremembe temperature lahko povzročijo kondenzacijo. V primerih kadar potrebujemo tak material je potrebna postopna aklimatizacija.

Pravilna priprava zraka preprečuje hitre spremembe v vlažnosti ter preprečuje slab zrak v obliki prahu in plinastih škodljivih snovi. Ohranjanje stabilnih razmer je ključnega pomena, saj se življenjska doba materialov bistveno podaljša pri stabilni temperaturi in relativno vlažnosti.

Institucija mora zato izbrati temperaturo in relativno vlažnost v priporočenem območju, ki se lahko ohranja 24ur na dan, 365 dni v letu. Klimatski sistem ne sme biti nikoli izklopljen in nastavitve se ne smejo spreminjati niti ponoči, ob koncu tedna ali druge dni, ko je knjižnica zaprta. Dodatni stroški, ki pri stalnem obratovanju sistema nastanejo, so precej manjši, kot stroški za popravilo škode, ki jo je povzročil neprimerno pripravljen zrak. Te obratovalne stroške pa lahko z energetsko učinkovito napravo še znižamo.

 

Optimalna temperatura in vlaga

Priporočila za shranjevanje dokumentov, knjig in drugega knjižničnega gradiva, ki jih podaja standard PD 5454:2012 pravi, da je

• optimalna temperatura od 13°C do 20°C,
• relativna vlažnost pa od 35% RV do 60% RV.

Vendar so merila za pripravo zraka v navadni knjižnici manj stroga, kot v knjižnici z arhivi, saj vrednost knjig in zbirk ne opravičuje višjih stroškov.

Navadna knjižnica

• temperatura se giblje med 20°C in 22°C,
• relativna vlažnost pa je 55%.

Arhivska knjižnica

• precej boljši zračni filtri,
• relativna vlažnost okoli 35%,
• temperatura 13 – 18°C,  tam, kjer so shranjene knjige in
• temperatura 20°C v čitalnici.

Nadzor mikroklime zagotavlja, da knjige varno shranimo, hkrati pa ohranja vlažnost in temperaturo v drugih delih knjižnice na ravni udobja.

 

 

Pod črto

Namestitev ustreznih klimatskih naprav in njihovo delovanje precej upočasni propad materialov. Zato je pri tem pred izbiro in montažo opreme zelo pomembno, da sta izbrana primerna naprava ter izkušen inženir, ki lahko s svojim znanjem kvalitetno svetuje.

Več o klimatizaciji knjižnice si lahko preberete na naši spletni strani, kjer vam predstavljamo tudi enega izmed naših izvedenih projektov – Univerzitetna knjižnica v Splitu.

Primerne naprave za ustrezno klimatizacijo knjižnic ponujamo z napravami družine Resolair, ki izstopajo z visoko energetsko učinkovitostjo, temperaturnimi učinki nad 90% in učinkom vračanjem vlage do 70%. Za več informacij nam pišite na info@menerga.si

 

 

 

---

Vir slik: 

1. José Vasconcelos knjižnica: Filckr (CliNKer)
2. Avstrijska nacionalna knjižnica: uradna stran Avstrijske nacionalne knjižnice
3. Filozofska knjižnica Freie Universitat Berlin: Flickr (Thomas Guignard)