Pasivno certificiranje

Nekaj iz zgodovine pasivne hiše

Koncept pasivnih hiš je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je leta 1991 v okviru pilotnega projekta Cepheus (Cost Efficient Passiv Houses As European Standard) v Darmstadtu zgradil prvo pasivno hišo). Ta prototip se je v praksi tako izkazal, da je nastal standard pasivnih hiš, ki se na trgu pojavljajo od leta 1998. Od takrat se število zgradb, grajenih v tem gradbenem standardu z zglednim zmanjšanjem emisij ogljikovega dioksida, vsako leto poveča za več kot 100 %.

 

Vse zahteve pasivnega standarda je mogoče izpolniti z vgradnjo inovativnih tehničnih rešitev za ogrevanje in prezračevanje, seveda ob zagotavljanju ustrezne gradbene fizike.

 

Agenda EU 2020

Evropski voditelji držav oz. vlad so se dogovorili za tri glavne cilje, ki jih je treba doseči do leta 2020 (pogosto imenovane tudi „20 20 20 do leta 2020“):

• zmanjšanje emisij CO2 za 20 % v primerjavi z letom 1990,
• povečanje deleža obnovljivih virov v skupni kombinaciji virov energije v EU na 20 % in
• povečanje energetske učinkovitosti za 20 %.

Ti cilji so tudi v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki kot rešitev seveda promovira tudi gradnjo pasivnih stavb.

Pristop h gradnji izredno energijsko varčnih hiš, ki je bil sprva razvit za stanovanjske stavbe, se je v zadnjih letih razvil tudi za objekte drugih vsebin in večjih dimenzij. Poleg velikih večstanovanjskih objektov danes obstajajo na področju EU pasivne poslovne stavbe, šole in vrtci, cerkve, športne hale, proizvodne stavbe, družbene in rekreacijske stavbe ipd. Omejitve s strani uporabe ni, potencial iz vidika varčevanja pa je ogromen in sovpada z Agendo 2020.

 

Certificiranje

Sama certifikacija gradnje se udejani pod nadzorom neodvisnega raziskovalnega instituta »Passive House Institute (PHI)«, ki je odigral odločilno vlogo pri razvoju pasivnega koncepta zgradb. Slednji edini v gradbeniški branži pokriva standardizacijo oz. certifikacijo gradnje za pasivne objekte. Na spodnjih povezavah se nahajajo kriteriji za nove in rekonstruirane objekte.

 

5 segmentov, ključnih pri izvedbi pasivnih objektov:

• Toplotna izolacija (1)
• Stavbno pohištvo (2)
• Energetsko učinkovito prezračevanje (3)
• Tesnost stavbe (4)
• Izničenje toplotnih mostov (5)

 

Segment prezračevanja

Podjetje Menerga je že v mesecu marcu 2013 pričel s pridobivanjem certifikata »Pasivni hiši primerna komponenta« za svoji dve seriji prezračevalnih oz. klimatskih naprav Resolair in Adconair. S tem je podjetje Menerga postalo eno prvih ponudnikov, katerih centralne klimatske naprave so bile testirane v skladu z merili neodvisnega inštituta za pasivne hiše v Darmstadtu (PHI) v območju pretoka med 2000 in 15.000 m³/h za ne-stanovanjske stavbe.

Seriji sta opremljena z regenerativnimi (Resolair) ali rekuperativnimi (Adconair) sistemi visoko učinkovitega vračanja topotne oz. hladilne energije, ki že izpolnjujejo zahteve PHI v številnih pasivnih stavbah.

Prva za pridobitev certifikata je bila enota iz serije Resolair tip 640701 z nominalnim pretokom zraka 6.000 m³/h. Izmerjena raven vračanja toplotne energije v celotnem razponu pretoka je več kot 86%, kar je bistveno višje od zahtevane vrednosti 75% po PHI. Hkrati enota izpolnjuje tudi merilo udobja (VTZ 16,5 ° C pri ZUZ -10°C) pri pretoku zraka 4500 m³ brez dodatnega zračnega grelca.

 

Potek testiranja in certifikacije

Osrednji element postopka certificiranja je določitev podatkov o učinkovitosti prezračevalnih oz. klimatskih naprav na ravni neodvisnega instituta za testiranje. Ta naloga je bila zaupana institutu DMT GmbH s sedežem v Essen-u, ki je del Nord skupine TÜV.

 

Resolair

Enota Resolair tip 640701, ki temlji na sistemu regenerativnega vračanja toplotne oz. hladilne energije s pomočjo dveh stabilnih regenerativnih mas, je dosegla najvišjo stopnjo vračanja toplotne energije nad 87%. Zaradi nizkih internih tlačnih padcev je enota v območju pretoka zraka med 3.000 in 4.500 m³/, kljub svojim izredno kompaktnim dimenzijam 4.660 x 1.050 x 2.050 mm (DxŠxV), zlahka dosegala zahtevan parameter specifične porabe električne energije 0,45 Wh/m³ po PHI. Poleg tega enota do območja pretoka zraka 4.500 m³/h ob zunanji temperaturi zraka -10°C ne potrebuje dodatnega zračnega grelnika za doseganje temperature vtočnega zraka 16.5 °C, kar poceni napravo in sam sistem ogrevanja ter pripomore k nizkim internim tlačnim padcem.

Pregled rezultatov certificiranja celotne serije Resolair:

Adconair

Enota iz serije Adconair tip 761001 z nominalni pretokom 6.000 m³/h je bila kot prva iz te serije certificirana na DMT GmbH. Bazirana na principu protitočnega rekuperatorja je še posebej primerna za stavbe, kjer ni dovoljen prenos vonjav v sami prezračevalni napravi. Neglede na nekoliko večje ohišje dimenzij 5.610 x 1.110 x 2.340 mm (DxŠxV) zaradi tehnologije protitočnega rekuperatorja, zlahka dosega zahtevan parameter specifične porabe električne energije 0,45 Wh/m³ po PHI in dosega najvišjo stopnjo vračanja toplotne energije nad 94%. Slednje spet omogoča izvedbo prezračevalne naprave brez zračnega grelnika in s tem omogoča nižjo investicijo, ter stroške v eksploatacijski dobi.

Pregled rezultatov certificiranja celotne serije Adconair:

 

V samem vrhu

Podjetje Menerga se je osredotočilo na razred prezračevalnih naprav s pretokom zraka nad 600 m³/h do vključno največ možnih 15.000 m³/h po PHI certifikaciji. V omenjenem razredu zasedamo prvih devet mest po višini izkoristkov rekuperacije s prezračevalnimi napravami serije Adconair. Poleg tega pa smo zaenkrat edini proizvajalec, s PHI certificiranimi prezračevalnimi napravami v območju pretoka zraka od 9.900 do 15.000 m³/h, kar znova kaže na naše zavedanje o potencialu pasivne gradnje ne glede na velikost stavbe.

 

Povzetek

Zavedati se je potrebno, da se pri gradnji pasivne stavbe ravno v segmentu prezračevanja lahko doseže največje prihranke v dobi uporabe stavbe. Vsled tega je še posebej pomembna izbira primerne prezračevalne oz. klimatske naprave.

 

---

Dodatno

Zanimiva povezava – razvrščanje po Izkoristku (Heat recovery rate), pokaže, da podjetje Menerga s svojimi napravami zaseda prvih 9 mest: Razvrstitev po PHI