PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO

Proces prezračevanja v zgradbah predstavlja izmenjavo notranjega onesnaženega zraka z zunanjim svežim zrakom. Za slednje skrbijo prezračevalne naprave nameščene v strojnici objekta. Kanali oz. kanalski razvodi pa poskrbijo za razvod zraka do posameznih prostorov.

Proces vračanja toplote v stavbo imenujemo rekuperacija. Profesionalne prezračevalne naprave Menerga so že standardno opremljene z rekuperatorji, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo prihranka energije. Visoka stopnja rekuperacije pomeni večji odstotek vrnjene energije v stavbo, kar neposredno pomeni višji finančni prihranek pri mesečnih stroških za energijo.

Podjetje Menerga je razvilo različne tipe prezračevalnih naprav in sistemov, ki so namenjeni za specifične tipe prostorov. V svoji paleti ima več kot 20 različnih družin naprav, ki so namenjene prezračevanju in klimatizaciji hotelov, poslovnih stavb, kuhinj, bazenov, restavracij, proizvodnih hal, industrijskih objektov, pekarn itd.

Vsaka naprava je prilagojena svojemu tipu prostora in glede na zahteve nudi vedno optimalen izkoristek energije. Na primer bazenska prezračevalna naprava bo popolnoma drugačna od prezračevalne naprave za kuhinjo, saj sotudi zahtevani pogoji delovanja bistveno drugačni v bazenskem prostoru kot kuhinjskem prostoru.

V bazenu je zahtevana visoka temperatura zraka, razvlaževanje zraka in predvsem velika količina svežega zraka. Drugače je v kuhinji, kjer je potrebno zrak pogosto ohlajati – saj je velikokrat prevroče – ter ga odsesati na ključnh mestih (nad štedilnikom) ter preprečiti, da vonj uhaja v prostore, kjer se nahajajo gosti.

• Za bazene: Thermocond

• za kuhinje: Adsolair

• za hotel: Adconair

• za bolnišnice: Adsolair, Adconair

• Za poslovne stavbe: Resolair

• za športne dvorane: Dosolair 54

• Za restavracije: Resolair

• za vrtce in šole: Trisolair, Adsolair

• za proizvodne hale: Adconair

Pravilna rešitev je, da v zgradbah z dobro izolacijo in odlično zrakotesnostjo poskrbimo tudi za prezračevanje prostorov s pomočjo energetsko varčnih klimatsko-prezračevalnih naprav – t.i. prisilno prezračevanje.

V stavbah moramo zagotoviti prezračevnaje z visoko stopnjo rekuperacije oz. regeneracije, ki bo pripomoglo k temu, da se odpadna energija podihanega zraka prenese na svež zrak. S tem eliminiramo potrebo po odpiranju oken, ohranimo energetsko ravnovesje in bistveno prihranimo pri obratovalnih stroških stavbe.

Pri izbiri klimatsko prezračevalne naprave je potrebno paziti na visoko stopnjo vračanja energije in majhno potrebo po priključni moči. To sta dva glavna faktorja na katera je potrebno paziti že v fazi investicije v energetski sistem zgradbe – torej takrat, ko se zgradba šele načrtuje. Ta faktorja bosta na dolgi rok zagotovo najbolj znižala stroške obratovanja zgradbe. Zagotovo drži, da je najbolj donosna investicija v napravo tista, ki:

• varčuje z energijo,
• niža mesečno položnico za energijo in obratovanje,
• zmanjšuje potrebno priključno moč,
• niža skupno investicijo v energetski sistem zgradbe.

Povratek investicije v visoko učinkovite klimatsko prezračevalne naprave je med 2 in 3 leti. Toda, kvalitetne klimatske naprave so uporabne več kot 20 let. To pomeni, da bomo po odplačilu investicije, varčevali z energijo še naslednjih 18-20 let. Najboljši alternativni vir energije torej ostaja: prihranek energije!

Problem pri prezračevanju zgradb je, da na splošno velja, da je prezračevanje v stavbah visok strošek – tako pri investiciji v zgradbo, kakor tudi pri obratovanju zgradbe. Pri podjetju Menerga vemo, da temu ni nujno tako. S pravilnim načrtovanjem stavbe in ustreznimi klimatsko-prezračevalnimi napravami je mogoče doseči optimalno stopnjo udobja ob stroških investicije, ki niso bistveno višji od klasične naprave.

Povprečen človek zahodnega sveta:

• preživi cca. 90% svojega časa znotraj stavb,
• “podiha” več kot 12.000 litrov zraka na dan.

Po poročanju raziskav je v povprečnem prostoru v zahodnih državah notranji zrak 5x bolj umazan od zunanjega zraka.

Med največje notranje onesnaževalce zraka spadajo:

• Biološko onesnaževanje: plesni, bakterije, prah in pršice, mikroorganizmi, človeški “prhljaj”, živalski prhljaj v zasebnih hišah …
• Onesnaževanje na podlagi izgorevanja: ogljikov monoksid, dušikov dioksid, ogljikov dioksid, pasivno kajenje …
• Hlapljive organske spojine: plini barv in lakov, pesticidi, kemikalije iz kemičnih čistilnic oblačil …

Pomislite koliko časa se nahajate v nepravilno prezračevanih prostorih in kolikokrat ste v stiku z zgoraj omenjenimi faktorji umazanega zraka? Zrak ima pomemben vpliv na bivalno ugodje in udobje. Pomembno vpliva na:

• človekovo ugodje v prostoru,
• bivalno udobje znotraj stavbe,
• človekovo storilnost,
• človekovo zdravje.

Slab, zatohel zrak ljudem povzroča vedno več zdravstevnih problemov. Zaradi tega, podihanega oz. umazanega zraka, se v neprezračevanih prostorih pogosto pojavljajo številni problemi, ki slabijo zdravje in kratkoročno ter dolgoročno načenjajo odpornost človeka.

Med te sodijo:

• glavobol in kronični glavobol,
• težave s koncentracijo, zaradi česar pada storilnost ljudi na delovnem mestu,
• draženje oči, nosu, grla in v pljučih,
• astme in alergije,
• suhe oči,
• prenagle utrujenosti,
• srbečice,
• dihalne infekcije.

Klasična rešitev je seveda odpiranje oken – t.i. naravno prezračevanje. Na ta način se redno prezračuje vse prostore, da se slab zrak zamenja s svežim.

Toda tukaj tiči zanka: da preprečimo uhajanje toplote pozimi, in hladu poleti, izoliramo stavbe in poskrbimo za njihovo kvalitetno zrakotesnost. Nato pa, da bi prostor prezračili odpiramo okna ter vso energijo, ki smo jo prihranili na podlagi dobre izolacije in zrakotenosti “vržemo” brezglavo skozi okno …

Z odpiranjem oken tako porušimo energetsko ravnovesje v stavbi in povišujemo obratovalne stroške, saj je svež zrak potrebno ponovno ogreti pozimi / ohladiti poletji.

V zgradbah, kjer ne zagotavljamo ustreznih količin svežega zraka, prihaja v prostorih pogosto do t.i. sindroma bolne stavbe (“sick building sindrome”). Ljudem, ki delajo in živijo v takšnih zgradbah se začno pojavljati različni bolezenski simptomi: glavobol, omotičnost, oteženo dihanje, zadušljiv občutek, vzdraženje zgornjih dihalnih poti, zaspanost, pekoče oči, manjša motivacija za delo. Več o sindromu bolne zgradbe: tukaj.

V Sloveniji je v veljavi Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, ki natančno definira zahtevano kakovost zraka v prostorih in temperaturo notranjega okolja. Poleg osnovne zahteve, da mora zrak v prostoru biti svež, prijeten, brez vonjav in ne sme ogrožati zdravja, definira tudi potrebni vtok zunanjega zraka na osebo ter volumsko izmenjavo. Celoten pravilnik je na voljo tukaj.