Prezračevanje, projektiranje in COVID-19: Z ustreznim prezračevanjem proti potencialnim okužbam

Menergini strokovnjaki za učinkovit boj s potencialnimi okužbami v pandemičnih časih priporočamo ustrezno prezračevanje. Prav tako priporočamo pravilno projektiranje stavb v skaldu z novo realnostjo, ki jo je prinesel COVID-19.
Preberite, na kaj je treba paziti pri izbiri ustrezne prezračevalne naprave.

Več kot leto dni že živimo v pandemičnih razmerah in temu so tudi v podjetju Menerga, ki se ukvarja z energetsko varčno klimatizacijo, prezračevanjem, ogrevanjem in hlajenjem, njihov fokus pa je vselej zmanjšati potrebno energijo na minimum, reciklirati energijo iz okolja in ponovno uporabiti presežke energije, še dodatno prilagodili svoje rešitve.

Kot je na prvem letošnjem Menerginem webinarju z naslovom ‘Prezračevanje stavb in COVID-19: Zdravje in načrtovanje prezračevanja z roko v roki!’ uvodoma povedal Menergin strokovnjak Branko Zelenko, je del rešitve pri kljubovanju kontaminiranim aerosolom ustrezno prezračevanje.

»Zelo pomembno je torej odvajanje aerosolov iz prostora,« je poudaril in dodal, da pa po drugi strani do okužb lahko pripelje prav zaradi obtočnega zraka oz. zaradi kroženja istega zraka znotraj prostorov, torej zaradi neustreznega prezračevalnega sistema.  Tudi način distribucije zraka je zelo pomemben; nezaželen je, denimo, prepih – pa ne le zaradi nihanja temperature, ampak tudi zaradi same energetske učinkovitosti.

Kako torej živeti s pandemijo ob domnevi, da virusov ni mogoče vedno povsem izkoreniniti? Stroka je že pripravila določene smernice oz. priporočila, ki jim sledijo tudi v Menergi, je Branko Zelenko prešel k predstavitvi projektiranja za zdravje, kot novega vidika tehničnih rešitev.

Projektiranje in COVID-19 sta pojma, ki sta neobhodno povezana, saj lahko prezračevnaje v stavbi predstavla rešitev ali problem. Sedaj je potrebno projektirati v kontekstu COVID-19 in slediti priporočilom, ki narekujejo višje stopnje premišljenosti prezračevanja in bolj poglobljenega razumevanja prezračevalnih sistemov, zajemov zraka, odvajanja zraka ter ustrezne dezinfikacije zraka.

Prvi korak: pridobitev osnovnih podatkov o prostoru

»Najprej je treba pridobiti podatke o površini in zasedenosti (število oseb) izbranega prostora, upoštevati količino zraka in mere, ki so podane po danih smernicah (merila se naslanjajo na SIST EN 16798-1), na osnovi ugotovljenega prilagodimo zasedbo (npr. število oseb), povečamo količino zunanjega zraka, zagotovimo dodatno čiščenje zraka z obtočnim in sekundarnim zrakom ali kombinacije danih ukrepov,« je nanizal strokovnjak.

Kot je pojasnil, je svež zrak lahko zunanji ali pa ustrezno obdelan sekundarni zrak, a večja kot je količina zunanjega zraka (absolutni minimum je 20 m3 zunanjega zraka na osebo), večja je zaščita pred morebitnimi okužbami. »Moramo pa se zavedati, da četudi sekundarni zrak povečujemo z namenom, da bi sfiltrirali aerosole, pa s tem ne zmanjšujemo nujno tudi količine ogljikovega dioksida, kar je treba upoštevati že pri samem projektiranju prezračevalnih sistemov.«

Drugi korak: zagotovitev svežega zraka za vse uporabnike

Projektiranje in COVID-19 sta povezani realnsti, o katerih bo potrebno razmilisti in jih upoštevati pri prav vsaki stavbi.

Prilagoditev zasedenosti oz. omejitev števila oseb v prostoru je sicer najlažji ukrep, je pa tudi v tem primeru treba zagotoviti kakovostno prezračevanje in zato so potrebni kakovostni sistemi za čiščenje sekundarnega ali obtočnega zraka, pri čemer morajo med drugim imeti vse naprave dokaze o postopku učinkovitega čiščenja glede na virus, prezračevanje pa mora tako zagotoviti izplakovanje prostora in obenem ugodje za uporabnike. Tovrstne naprave torej lahko nadomestijo zunanji zrak, toda morajo prav tako zagotoviti minimalno količino zunanjega zraka 20 m3 na uro na osebo.

Dodatni ukrepi so odvisni od koncentracije ogljikovega dioksida, je pridal Zelenko. »Pri izbiri naprave za prezračevanje pa je treba stremeti k temu, da ima slednja obvezno rekuperacijo, da deluje s 100-odstotnim zunanjim (svežim) zrakom in brez možnosti recirkulacije ter možnosti prenosa drugih snovi, kot so kapljice in vlaga.«

Zajem zunanjega zraka mora biti na mestu, kjer ni možne kontaminacije z virusom, izključiti je treba kratek stik in zagotoviti (med zajemom in izpuhom zraka) zadostno fizično razdaljo. Možna je tudi filtracija HEPA (v angl. High Efficiency Particulate Air), ki odstrani mikrodelce s kar 99,95-odstotnim učinkom.

Prezračevanje in projektiranje za COVID-19: z manj zunanjega zraka še vedno boljše kot biti povsem brez prezračevanja!

Pri obstoječih prezračevalnih sistemih pa Menergini strokovnjaki priporočajo nastavitev delovanja naprav na 100 % zunanji zrak ter maksimalne možne količine zunanjega zraka, blokiranje loput obtočnega zraka, preverbo načina vpiha in nastavitve – če je le mogoče -, da pride do mešanja zraka v čim manjši meri ter ne nazadnje ukrepanje – glede na rezultate, ki jih bo dal osnovni pregled stanja prostorov – dodatno opremo le-teh.

»Prezračevanje z manj zunanjega zraka pa je še vedno boljše kot biti brez prezračevanja,« je še poudaril Branko Zelenko.