Rekuperacija: Kaj so številne prednosti vračanja energije v stavbo?

Ogrevanje in hlajenje prostorov sta največja potrošnika energije, sploh v večjih zgradbah. To ni presenetljivo. Presenetljivo je, da kljub visokim stroškom prepogosto pozabimo, koliko koristne energije, ki bi nam pri obeh procesih lahko pomagala, zavržemo. Še dobro, da je tukaj rekuperacija. A kaj to pomeni?

Pomislite na naravno prezračevanje prostorov z odpiranjem oken. V stavbo spustimo svež zrak, ki je vsekakor potreben, hkrati pa nam skozi okna “uide” energija, ki smo jo porabili za ogrevanje ali hlajenje zraka v stavbi.

Je to nujno zlo prezračevanja? Ne, saj z rekuperacijo to energijo vrnemo v prostore, jih prezračimo in zmanjšamo stroške.

Oglejmo si, kako.

Kazalo tem:
1.) KAJ JE REKUPERACIJA?
2.) KAJ SO PREDNOSTI REKUPERACIJE?
3.) KAJ MORA ZAGOTAVLJATI KAKOVOSTNA REKUPERACIJA?

Kaj je rekuperacija?

Rekuperacija je proces vračanja energije v stavbo. 

Odvija se v rekuperatorju prezračevalnega sistema, kjer si zračna tokova izmenjata toploto ali hlad oz. njuno energijo. “Predihan” zrak, ki zapušča stavbo, svojo toploto preda svežemu zraku, ki prihaja v zgradbo, ne da bi se zračna tokova pri tem pomešala. To je izredno pomembno, saj lahko le z “brezstično” predajo energije med tokovoma poskrbimo, da v stavbo pride resnično svež zrak. Vedno preverite, ali rekuperator to zagotavlja.

Izmenjava energije v praksi pomeni, da pozimi v rekuperator vstopi svež, zunanji zrak, ki ima -5°C in zrak iz stavbe, ki ima 23°C. Po izmenjavi toplotne energije, bo v stavbo vstopil svež zrak, ki ima 20°C, izstopil pa prostorski zrak, ki bo imel le še 3°C, saj je oddal skoraj vso svojo toplotno energijo.

S to ponovno uporabo energije rekuperacija niža potrebo po ogrevanju ali hlajenju ter s tem občutno zniža obratovalne stroške.

Od učinkovitosti rekuperatorja, ki mu rečemo tudi toplotni izmenjevalec, je odvisna učinkovitost celotnega sistema rekuperacije.

Učinkovitost toplotnega izmenjevalca je odvisna od njegove vrste, oblike, vstopa zračnih tokov, natančnosti izvedbe in seveda materiala. Zrak namreč “odloži” svojo energijo v ta material oz. rekuperacijsko maso. Ta masa je sestavljena iz velikega števila plasti, preko nje pa se energija prenese med zračnima tokovoma. Rekuperacijska masa mora biti čim bolj prevodna in obstojna, zato se zanjo pogosto uporablja polipropilen.

Pri rekuperaciji je ključno tudi, kako potekata dovodna in izhodna ventilacija ter kako ta zračna tokova tečeta skozi rekuperator. Če potekata vzporedno drug z drugim, je izkoristek energije večji, kot če potekata prečno oz. sta pravokotna drug na drugega. V prvem primeru sta si zračna tokova dlje časa bližje (nikoli se ne mešata!) in lahko med njima skozi toplotni izmenjevalec preide več energije. Pri prečnem pretoku pa sta si blizu le krajši čas in je rekuperacija zato manj učinkovita.

Še boljši izkoristek od vzporednih plošč pa imajo najnovejši rekuperatorji, ki imajo presek v obliki šahovnice.

Kaj so prednosti rekuperacije?

V prostorih kjer bivamo in delamo, preživimo večino svojega življenja. Rekuperacija nudi nekaj zelo pomembnih prednosti, tako za lastnike večjih in manjših zgradb, kot tudi za tiste, ki v njih preživijo veliko časa. Te prednosti lahko strnemo v dve glavni kategoriji.

 

Vedno svež in čist zrak

Rekuperacija omogoča neprestano izmenjavo zraka, kar zagotavlja višjo kakovost zraka in poskrbi, da je v zraku manj ogljikovega dioksida, saj je manj predihan. Za razliko od naravnega prezračevanja z odpiranjem oken, lahko vstopni zrak z namestitvijo filtrov prečistimo in poskrbimo, da v prostor ne vstopi cvetni prah in drugi zunanji delci. To je še posebej dobrodošlo za alergike, ki se v takšnem okolju počutijo veliko bolje. 

Čist zrak prijetne temperature pomembno vpliva na počutje ljudi v prostoru in na produktivnost zaposlenih, saj jim ni neprijetno zaradi prenizke ali previsoke temperature, ne postanejo zaspani in ne pride do milih oblik glavobola zaradi slabe kakovosti zraka.

 

Nižji stroški – ne zgolj ogrevanja in hlajenja

Zgradbe gradimo za naslednjih 20 let ali več. Četudi je investicija v naprave z rekuperacijo na začetku nekoliko višja, so stroški toliko nižji, da se lahko investicija povrne že v 2 do 3 letih. Po tem začetnem obdobju boste vsak mesec občutno prihranili – sploh poleti in pozimi. Pri večjih stavbah je prihranek seveda še višji.

Rekuperacija hkrati razbremeni druge sisteme ogrevanja in hlajenja, saj ne prihaja do velikih nihanj v temperaturi in lahko zato delujejo z manjšo zmogljivostjo, kar podaljša njihovo življenjsko dobo.

Rekuperacija omogoča tudi regulacijo ustrezne vlažnosti, kar preprečuje nastanek plesni in kondenzacije ter njunih dolgoročnih posledic.

Kaj mora zagotavljati kakovostna rekuperacija?

Kakovostna rekuperacija v prezračevalni napravi zagotavlja zgoraj naštete prednosti in je hkrati karseda nemoteča. Ni odvisna zgolj od rekuperatorja, ampak še od nekaterih pomembnih dejavnikov, na katere morate biti pozorni.

 

Rekuperacija in pretok zraka

Svež zrak je potrebno dovajati v zadostnih količinah, predihan zrak pa odvajati v zadostnih količinah. Zato je potrebno pravilno dimenzionirati prostore in na pravih mestih vgraditi cevi, ki omogočajo dovoljšnjo izmenjavo zraka – ta se meri v kubičnih metrih na uro. Svetujemo, da vam izračune in načrte pripravi strokovnjak s tega področja. 

 

Visok energetski oz. toplotni izkoristek rekuperacije

Višji toplotni izkoristek kot ima rekuperator, več boste prihranili. Dobri rekuperatorji imajo izkoristek nad 80%, odlični celo nad 95%. To pomeni, da prenesejo skoraj vso energijo izstopnega zraka v svež zrak.

 

Vračanje vlage v prostor

Zaradi ogrevanja je pozimi zrak v stavbah običajno presuh. Rekuperatorji z entalpijskim prenosnikom lahko iz izstopnega zraka svežemu zraku predajo kar 60% vlage. S tem dvignejo relativno vlago prostora za do 10%. Kot smo že omenili, je regulacija vlage v prostoru pomembna tudi za preprečevanja nastanka plesni in kondenza.

 

Nizko hrupnost

Kakovostna rekuperacija bi pri 50% pretoku zraka naj bila skoraj neslišna. Za stanovanjske objekte je nizek hrup še posebej pomemben ponoči, za poslovne objekte pa je pomembno predvsem, da hrup ni moteč za zaposlene. Hrupno napravo se bo hitro izklopilo, rekuperacija pa naj bi delovala praktično neprestano.

Pozorni morate biti tudi, kje bosta nameščeni glavna dovodna in odvodna cev. Najboljše je, da sta na mirnejši strani stavbe, saj bo tako skozi prezračevalni sistem prišlo manj zunanjega hrupa.

 

Primerno filtracijo zraka

Zagotovo želite, da v stavbo vstopa svež in čist zrak, zato je potrebno namestiti primerne filtre. Primer filtra za dovodni zrak je filter F7, ki zadrži od 80 do 90% delcev do velikosti 5 µm, torej spore, cementni in cvetni prah, bakterije in mikrobe. Na drugi strani rekuperatorja pa je lahko filter G4, ki odvodni zrak očisti prahu, morebitnih maščob in drugih do 50 µm velikih delcev. Glede na pozicijo cevi, je vredno razmisliti tudi o filtru, ki prečisti vstopni zrak zunanjih vonjav.

Ne pozabiti na čiščenje, menjavo in vzdrževanje filtrov ter mrežic na fasadnih rešetkah, saj lahko nabiranje umazanije občutno zniža pretok zraka in vpliva na kakovost rekuperacije.

Kakovostna rekuperacija ni zgolj investicija, ki se hitro povrne, temveč je izboljšava kakovosti življenja. Rekuperacijski sistemi niso primeri le za novogradnje, ampak se lahko namestijo tudi v večini obstoječih stavb, zato je o njih vsekakor smiselno razmisliti.